Vplivi podnebnih sprememb na povečan donos
Alenka Naglič
Kmečki glas

Sreda, 15. junij 2016 ob 14:15

Odpri galerijo

Bodo spreminjajoče se podnebne razmere v resnici pripomogle k boljšemu donosu? Odgovor se glasi: MOGOČE. 

Podnebne spremembe prinašajo nepredvidljivo vreme - suše, poplave, vročinske valove, hladne tokove ter v kmetijstvu, in tudi nasploh, povzročajo občutek zmedenosti. Pri vsem naštetem pa pomemben dejavnik za sedaj ostaja zavit v tančico skrivnosti ... 

Skupina raziskovalcev iz vsega sveta pod vodstvom Delphine Deryng, okoljske znanstvenice z Univerze Columbia v New Yorku, je pod drobnogled vzela povečano koncentracijo ogljikovega dioksida v odnosu z rastlinami oz. njihovim donosom. Naraščajoča koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju je namreč močno povezana s podnebnimi sprembami, vzrok za naraščanje pa pripisujemo različnim človekovim dejavnostim. Toda, kot smo izvedeli že v osnovni šoli, zelene rastline za izvajanje fotosinteze ogljikov dioksid nujno potrebujejo. 

Osnutek proučevanja v študiji je preprost - rastline sprejemajo ogljikov dioksid, da (iz)gradijo tkivo, in če imajo na voljo dovolj/več ogljika, je njihovo delo olajšano. Skozi listne reže rastline izstopa kisik, vendar tekom procesa skozi reže izpareva tudi voda. Poglavitna naloga listnih rež je torej izmenjava plinov med okolico in notranjostjo listov. V listih poteka fotosinteza, za katero je potreben ogljikov dioksid, ki iz okolice prihaja do listnega parenhima skozi listne reže. Iz lista izstopa kisik, ki je izdelek fotosinteze. Listne reže skrbijo tudi za uravnano izhlapevanje vodnih hlapov iz lista. Z dovolj/več ogljika na voljo se reže odprejo manj, zato rastline lažje ohranjajo vlago. 

Študija upošteva presežek ogljikovega dioksida v zraku in poskuša ugotoviti vplive presežka na štiri najbolj pomembne oz. razširjene poljščine v svetu - koruzo, pšenico, sojo in riž. Avtorji študije ugotavljajo, da bodo naštete poljščine v časovnem okviru do leta 2080 sprejemale več ogljikovega dioksida ter bolj učinkovito izrabljale vodo kot doslej, vendar obenem poudarjajo, da večja absorbcija ogljikovega dioksida rastlin ne bo nujno vodila v večji donos. 

Študija napoveduje, da bodo pšenična polja, namakana z deževnico, v spremenjenih razmerah (lažje) premagovala stres, ki ga povzročata več toplote in pomanjkanje vode ter dejansko proizvedla več pridelka. Pričakovati je, da se bo, gledano globalno, donos koruze zmanjšal, za riž in sojo pa trenutne projekcije napovedujejo povečan, nekatere pa zmanjšan donos.

Študija seveda ne trdi, da so podnebne spremembe dobre/ugodne za rastline. Zaradi inherentne nepredvidljivosti sprememb je namreč težko pričakovati, da se bodo stvari, povezane z dinamičnim podnebjem, razvijale v pravo smer, še težje pa je ob omenjenih razmerah napovedati natančen razvoj dogodkov. Vsekakot pa aktualne razmere od človeka zahtevajo, da se ozre na vse možne učinke podnebnih sprememb in se zaveda, da z globalnim segrevanjem postaja delovanje zanj in za naravo vse bolj zapleteno in zahtevno, zaradi česar je k reševanju težav potrebno pristopiti predvsem celovito. 

Vir: delno povzeto po: Dan Nasowitz: Will Climate Change Actually Help Crops?, MF, April 2016. 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 11. Nov 2019 at 13:16

231 ogledov

Konec tedna v znamenju NEW HOLLANDA
V podjetju ITRO, d. o. o. iz Štor so med 8. in 9. novembrom na jesenskem hišnem sejmu že tradicionalno predstavili kmetijsko mehanizacijo iz njihovega prodajnega programa, potekala pa je tudi odprodaja testnih traktorjev in priključkov.  Več z dogodka v eni izmed prihodnjih številk Kmečkega glasa.  Na videu prispevku si oglejte razstvaljene traktorje blagovne znamke NEW HOLLAND. 

Mon, 29. Apr 2019 at 10:47

385 ogledov

Odlična osnova za razvoj ekološkega kmetijstva
Naraščajoče prebivalstvo in rastoči prihodki Irana – enega največjih gospodarstev na Bližnjem vzhodu – bistveno prispevajo k potrošnji kmetijskih pridelkov in živil v Zahodni Aziji. Naraščajoče povpraševanje po hrani spodbuja sektor kmetijstva k premagovanju izzivov, povezanih z geografskimi in podnebnimi omejitvami države ter neizkoriščenimi priložnostmi za razvoj kmetijstva.    Tradicionalno kmetovanje v Iranu odraža mnoge značilnosti ekološkega kmetovanja. Tako na primer pridelava oz. reja na kmetijah, še posebej v hribovitih in gorskih območjih, večinoma potekata povsem brez uporabe pesticidov in sintetičnih gnojil oziroma antibiotikov v živinoreji. Glede na rastoče globalno povpraševanje po ekoloških pridelkih in živilih bodo imeli iranski kmetje v prihodnosti, seveda ob primerni podpori države, kar nekaj smiselnih razlogov za preusmeritev v ekološko kmetovanje.

Wed, 24. Apr 2019 at 10:01

532 ogledov

Prihodnost iranskega kmetijstva pred številnimi izzivi
Kmetijstvu Irana – druge največje države na Bližnjem vzhodu – v Sloveniji ne posvečamo pretirane pozornosti, čeprav državo označuje bogata kmetijska preteklost. Tako naj bi v Perziji že okrog leta 10.000 pr. n. št. udomačili koze ter na severu današnjega Irana okrog leta 5.000 pr. n. št. pridelovali vino. Iran, kjer še vedno živijo pastirski nomadi, povezujemo tudi z izumom vetrnice. Država se ponaša z bogato zgodovino, ki sega več tisoč let v preteklost in je ena najstarejših na svetu. Skozi različna zgodovinska obdobja je na iranskem višavju živelo mnogo civilizacij.  Iransko kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi, ki po večini izhajajo iz težav s pomanjkanjem vode, zasoljenosti tal ter v preteklih desetletjih skromnega vlaganja v kmetijski razvoj, kar potrjuje tudi dejstvo, da gospodarstvo te geografsko razgibane države zaznamujeta neučinkovitost ter prekomerna odvisnost od izvoza energentov (nafta in plin). Več preberite v 17. številki Kmečkega glasa. VABLJENI K BRANJU. 

Mon, 10. Sep 2018 at 12:45

955 ogledov

Celjska zadruga dela za dobro kmetov
Minuli petek so v Kmetijski zadrugi Celje častitljiv jubilej 70-letnice delovanja obeležili nekoliko drugače – izognili so se ustaljenemu protokolu ter na ploščadi pred Poslovno-trgovskim centrom v Vojniku namesto pričakovanih govorov s spremljajočim programom svoje člane, somišljenike ter prebivalce občine Vojnik in okoliških krajev počastili s prijateljskim druženjem in koncertom Tanje Žagar v  večernih urah.   Več v reportaži na 27. strani nove, 37. številke Kmečkega glasa, ki izide 12. septembra 2018. Vabljeni k branju. Poglejte tudi videoprispevka: Predsednik ZZS Peter Vrisk ob praznovanju jubileja KZ Celje Marjan Kovač, predsednik KZ Celje, ob praznovanju 70-letnice KZ Celje

Thu, 12. Jul 2018 at 12:23

1194 ogledov

Vsako minuto se po svetu rodi 258 otrok
Število svetovnega prebivalstva se je med letoma 1950 in 2017 potrojilo. Na današnji dan, tj. četrtek, 12. julija 2018, je števec, ki na spletni strani U. S. Census Bureauja beleži svetovno populacijo, ob 9. uri in 48 minut zapisal številko 7.485.443.980.  Zanimivo, a že dolgo ne več presenetljivo, je dejstvo, da za večino prirasta poskrbijo manj razvite države, tako naj bi predvsem po njihovi zaslugi do konca tega stoletja svetovno prebivalstvo doseglo neverjetne 11,18 milijarde. Slovenija, ki po trenutnih podatkih SURSa šteje 2.066.880 prebivalcev, v svetovnem prebivalstvu premore skromen, le 0,03-odstotni delež.   Države z največ prebivalci so 1. julija 2018 zavzele naslednji vrstni red: 1.   KITAJSKA 1.384.688.986 2.   INDIJA 1.296.834.042 3.   ZDRUŽENE DRŽAVE    329.256.465 4.   INDONEZIJA    262.787.403 5.   BRAZILIJA    208.846.892 6.   PAKISTAN    207.862.518 7.   NIGERIJA    195.300.343 8.   BANGLADEŠ    159.453.001 9.   RUSIJA    142.122.776 10. JAPONSKA    126.168.156 Vir: U. S. Census Bureau Visoke številke, razvidne iz razpredelnice, porajajo številne dileme in razmišljanja o vprašanjih, povezanih s preživetjem prebivalstva, različnih onesnaženostih okolja, prenaseljenosti, migracijah, verstvih in ... nikoli doseženi vzpostavitvi svetovnega miru. Združeni narodi so leta 1989 za Svetovni dan prebivalstva razglasili 11. julij. Ali se bodo njihove ideje za blaginijo celotnega človeštva v prihodnosti uresničile, v tem trenutku težko napovemo, z gotovostjo pa lahko trdimo, da se bo odnos do planeta Zemlja moral spremeniti na vseh kontinentih, v vseh regijah in državah, predvsem pa pri vsakem posamezniku posebej, v nasprotnem bo strmo naraščajoče prebivalstvo v prihodnosti utrpelo hud primanjkljaj prehranskih in drugih pomembnih virov, nujnih za preživetje človeka ... 

Wed, 20. Jun 2018 at 12:25

1306 ogledov

Napredek kanadskega kmetijstva v koraku z razvojem države
Glede na podatke Svetovnega programa za hrano (WFP), ki kažejo, da je lačen vsak deveti človek na svetu, prebivalci Kanade odstopajo od negativne prehranske statistike, saj imajo na voljo razmeroma obilne, poceni in varne zaloge hrane, kar pa za najsevernejšo obmorsko državo v Severni Ameriki ni nekaj samo po sebi umevnega, ampak posledica velikih gospodarskih in tehničnih sprememb, še posebej v kmetijskem in živilsko-predelovalnem sektorju, ki so potekale v preteklem stoletju. Več o značilnostih kanadskega kmetijstva preberite v novi, 25. številki Kmečkega glasa (20. junij 2018).

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberGeza GrabarRevija  o konjih

NAJBOLJ OBISKANO

Vplivi podnebnih sprememb na povečan donos