Poznate sodobne trende v slovenskem kmetijstvu?
Alenka Naglič
Kmečki glas

Sreda, 12. oktober 2016 ob 14:54

Odpri galerijo

Po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih so za kmetijsko dejavnost v Sloveniji značilna naslednja dejstva: 

• opravljanje kmetijske dejavnosti v specifičnih geografskih in klimatskih razmerah postaja ranljivejše; 
• število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje (v 20165) 70.063 ali 7 % manj kot v 2007, ko jih je bilo 75.340); močno prevladujejo družinske kmetije; 
• majhna kmetijska gospodarstva prevladujejo (v 20165) je bilo kmetijskih gospodarstev z manj kot 3 ha kmetijskih zemljišč v uporabi 40 %; obdelovala so 10 % kmetijskih zemljišč v uporabi); 
• velikih kmetijskih gospodarstev (takih z več kot 50 ha kmetijskih zemljišč v uporabi) je malo (v 20165) je bilo takih kmetijskih gospodarstev le 1 %); 
• povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje več kmetijskih zemljišč v uporabi (v 20165) je obdelovalo 6,8 ha ali 5 % več kot v 2007, ko je obdelovalo 6,5 ha); 
• obseg kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca se zmanjšuje (v 20165) 2.300 m2 na prebivalca, v 2007 pa 2.400 m2 na prebivalca);
• strateški cilj 20 % ekoloških kmetijskih gospodarstev do leta 20156) ni bil dosežen (v 2013 je delež kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem znašal 3 %); 
• delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološkim kmetovanjem ne dosega strateškega cilja, tj. 15 %, ki naj bi bil dosežen do 20156) (vendar se je od 2006 do 2015 povečal s 4 % na skoraj 7 %); 
• zmanjšuje se tudi površina njiv (2006–2015: manjša za 4 %); 
• manjša se površina njiv na prebivalca (v 2015: 830 m2; v 2006: 885 m2); 
• pšenica se seje na čedalje manjši površini, pridela pa se je čedalje več (v 2015 je bil pridelek pšenice, posejane na 6 % manjši površini kot v 2006, za 17 % večji kot v 2006); 
• enako velja za pridelavo koruze za zrnje (v 2015 je bila s koruzo za zrnje posejana površina za 5 % manjša kot v 2006, pridelek pa je bil v 2015 za 23 % večji kot v 2006); 
• tudi obseg z žiti posejane površine na prebivalca je čedalje manjši (v 2006: 478 m2; v 2015: 470 m2); 
• vrednost energije, ki se porabi v kmetijski dejavnosti, se povečuje (v 2015: 100 milijonov EUR ali 20 % več kot v 2006);
• stopnje samooskrbe so še vedno najnižje pri zelenjavi (v 2015: 39 %), sadju (48 %), krompirju (59 %) in žitih (73 %); 
• nekateri trendi prehranjevalnih navad so spodbudni: potrošnja zelenjave na prebivalca je večja (2006–2015: s 96 kg na 109 kg), potrošnja mesa pa manjša (s 96 kg na 88 kg na prebivalca); 
• spodbudno je tudi, da se izboljšuje odnos do hrane (količina nastale odpadne hrane na prebivalca se je po trenutnih statističnih ocenah7) v obdobju 2010–2014 zmanjšala z 88 kg na 59 kg). 

Vir: SURS, oktober 2016.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 11. Nov 2019 at 13:16

231 ogledov

Konec tedna v znamenju NEW HOLLANDA
V podjetju ITRO, d. o. o. iz Štor so med 8. in 9. novembrom na jesenskem hišnem sejmu že tradicionalno predstavili kmetijsko mehanizacijo iz njihovega prodajnega programa, potekala pa je tudi odprodaja testnih traktorjev in priključkov.  Več z dogodka v eni izmed prihodnjih številk Kmečkega glasa.  Na videu prispevku si oglejte razstvaljene traktorje blagovne znamke NEW HOLLAND. 

Mon, 29. Apr 2019 at 10:47

385 ogledov

Odlična osnova za razvoj ekološkega kmetijstva
Naraščajoče prebivalstvo in rastoči prihodki Irana – enega največjih gospodarstev na Bližnjem vzhodu – bistveno prispevajo k potrošnji kmetijskih pridelkov in živil v Zahodni Aziji. Naraščajoče povpraševanje po hrani spodbuja sektor kmetijstva k premagovanju izzivov, povezanih z geografskimi in podnebnimi omejitvami države ter neizkoriščenimi priložnostmi za razvoj kmetijstva.    Tradicionalno kmetovanje v Iranu odraža mnoge značilnosti ekološkega kmetovanja. Tako na primer pridelava oz. reja na kmetijah, še posebej v hribovitih in gorskih območjih, večinoma potekata povsem brez uporabe pesticidov in sintetičnih gnojil oziroma antibiotikov v živinoreji. Glede na rastoče globalno povpraševanje po ekoloških pridelkih in živilih bodo imeli iranski kmetje v prihodnosti, seveda ob primerni podpori države, kar nekaj smiselnih razlogov za preusmeritev v ekološko kmetovanje.

Wed, 24. Apr 2019 at 10:01

532 ogledov

Prihodnost iranskega kmetijstva pred številnimi izzivi
Kmetijstvu Irana – druge največje države na Bližnjem vzhodu – v Sloveniji ne posvečamo pretirane pozornosti, čeprav državo označuje bogata kmetijska preteklost. Tako naj bi v Perziji že okrog leta 10.000 pr. n. št. udomačili koze ter na severu današnjega Irana okrog leta 5.000 pr. n. št. pridelovali vino. Iran, kjer še vedno živijo pastirski nomadi, povezujemo tudi z izumom vetrnice. Država se ponaša z bogato zgodovino, ki sega več tisoč let v preteklost in je ena najstarejših na svetu. Skozi različna zgodovinska obdobja je na iranskem višavju živelo mnogo civilizacij.  Iransko kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi, ki po večini izhajajo iz težav s pomanjkanjem vode, zasoljenosti tal ter v preteklih desetletjih skromnega vlaganja v kmetijski razvoj, kar potrjuje tudi dejstvo, da gospodarstvo te geografsko razgibane države zaznamujeta neučinkovitost ter prekomerna odvisnost od izvoza energentov (nafta in plin). Več preberite v 17. številki Kmečkega glasa. VABLJENI K BRANJU. 

Mon, 10. Sep 2018 at 12:45

955 ogledov

Celjska zadruga dela za dobro kmetov
Minuli petek so v Kmetijski zadrugi Celje častitljiv jubilej 70-letnice delovanja obeležili nekoliko drugače – izognili so se ustaljenemu protokolu ter na ploščadi pred Poslovno-trgovskim centrom v Vojniku namesto pričakovanih govorov s spremljajočim programom svoje člane, somišljenike ter prebivalce občine Vojnik in okoliških krajev počastili s prijateljskim druženjem in koncertom Tanje Žagar v  večernih urah.   Več v reportaži na 27. strani nove, 37. številke Kmečkega glasa, ki izide 12. septembra 2018. Vabljeni k branju. Poglejte tudi videoprispevka: Predsednik ZZS Peter Vrisk ob praznovanju jubileja KZ Celje Marjan Kovač, predsednik KZ Celje, ob praznovanju 70-letnice KZ Celje

Thu, 12. Jul 2018 at 12:23

1194 ogledov

Vsako minuto se po svetu rodi 258 otrok
Število svetovnega prebivalstva se je med letoma 1950 in 2017 potrojilo. Na današnji dan, tj. četrtek, 12. julija 2018, je števec, ki na spletni strani U. S. Census Bureauja beleži svetovno populacijo, ob 9. uri in 48 minut zapisal številko 7.485.443.980.  Zanimivo, a že dolgo ne več presenetljivo, je dejstvo, da za večino prirasta poskrbijo manj razvite države, tako naj bi predvsem po njihovi zaslugi do konca tega stoletja svetovno prebivalstvo doseglo neverjetne 11,18 milijarde. Slovenija, ki po trenutnih podatkih SURSa šteje 2.066.880 prebivalcev, v svetovnem prebivalstvu premore skromen, le 0,03-odstotni delež.   Države z največ prebivalci so 1. julija 2018 zavzele naslednji vrstni red: 1.   KITAJSKA 1.384.688.986 2.   INDIJA 1.296.834.042 3.   ZDRUŽENE DRŽAVE    329.256.465 4.   INDONEZIJA    262.787.403 5.   BRAZILIJA    208.846.892 6.   PAKISTAN    207.862.518 7.   NIGERIJA    195.300.343 8.   BANGLADEŠ    159.453.001 9.   RUSIJA    142.122.776 10. JAPONSKA    126.168.156 Vir: U. S. Census Bureau Visoke številke, razvidne iz razpredelnice, porajajo številne dileme in razmišljanja o vprašanjih, povezanih s preživetjem prebivalstva, različnih onesnaženostih okolja, prenaseljenosti, migracijah, verstvih in ... nikoli doseženi vzpostavitvi svetovnega miru. Združeni narodi so leta 1989 za Svetovni dan prebivalstva razglasili 11. julij. Ali se bodo njihove ideje za blaginijo celotnega človeštva v prihodnosti uresničile, v tem trenutku težko napovemo, z gotovostjo pa lahko trdimo, da se bo odnos do planeta Zemlja moral spremeniti na vseh kontinentih, v vseh regijah in državah, predvsem pa pri vsakem posamezniku posebej, v nasprotnem bo strmo naraščajoče prebivalstvo v prihodnosti utrpelo hud primanjkljaj prehranskih in drugih pomembnih virov, nujnih za preživetje človeka ... 

Wed, 20. Jun 2018 at 12:25

1306 ogledov

Napredek kanadskega kmetijstva v koraku z razvojem države
Glede na podatke Svetovnega programa za hrano (WFP), ki kažejo, da je lačen vsak deveti človek na svetu, prebivalci Kanade odstopajo od negativne prehranske statistike, saj imajo na voljo razmeroma obilne, poceni in varne zaloge hrane, kar pa za najsevernejšo obmorsko državo v Severni Ameriki ni nekaj samo po sebi umevnega, ampak posledica velikih gospodarskih in tehničnih sprememb, še posebej v kmetijskem in živilsko-predelovalnem sektorju, ki so potekale v preteklem stoletju. Več o značilnostih kanadskega kmetijstva preberite v novi, 25. številki Kmečkega glasa (20. junij 2018).

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberGeza GrabarRevija  o konjih

NAJBOLJ OBISKANO

Poznate sodobne trende v slovenskem kmetijstvu?