Icon bars

ČZD Kmečki glas d.o.o., vodja službe marketinga

Followed by 1 people
Following 212 people
Se na afriškem podeželju poraja nova kolonialna odvisnost?

Sodelovanje med Kitajsko in Afriko na področju kmetijstva sega v konec petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Kitajska začela kmetijsko pomoč usmerjati v najrevnejšo celino. V nasprotju z začetno zavzetostjo pomagati afriškemu kmetijstvu, se Kitajska vlada vse od vstopa v 21. stoletje osredinja predvsem v aktivno spodbujane in podpiranje naložb kitajskih podjetij v afriški kmetijski sektor.

Načrti Kitajske po dodatnih naložbah v afriško kmetijstvo sprožajo vrsto perečih vprašanj, med drugim, ali kitajske naložbe afriške države vodijo v nevarno past dolgov oziroma ali so izhodne naložbe Kitajske del pretkano oblikovanega trženjskega načrta, ki nerazvitost v Afriki izkorišča izključno za pridobivanje lastnih koristi.  

				Kitajska je prevzela ključno vlogo pri spodbujanju kmetijske produktivnosti v Afriki. (Fotografija: Shutterstock)

Kitajska je prevzela ključno vlogo pri spodbujanju kmetijske produktivnosti v Afriki. (Fotografija: Shutterstock)

OVIRE, KI HROMIJO AFRIŠKO KMETIJSTVO

Glavnina afriškega kmetijstva se odvija na manjših samostojnih kmetijah, ki niso dovolj velike, da bi lahko uspešno prešle od tradicionalnega k sodobnemu načinu kmetovanja. Tako na primer več kot 85 % kmetij v Gani kmetuje na slabih dveh hektarjih, medtem ko v Ugandi kar 58 % kmetij ne dosega niti enega hektarja. Stopnja mehaniziranosti afriških kmetij je izjemno nizka oziroma med najnižjimi na svetu. Kmetijske panoge se soočajo s številnimi težavami, med drugim s slabo razvito transportno infrastrukturo, kar otežuje prevoz blaga, ter s slabo izkoriščenimi možnostmi namakanja (na območju celotne Afrike namakajo le 5,4 % kmetijskih zemljišč), zaradi česar se kmetovanje v sušni sezoni preprosto ustavi. 

Mednarodne ekonomske institucije, pristojne za napovedi svetovnih gospodarskih gibanj, ocenjujejo, da se bo afriško prebivalstvo do leta 2050 podvojilo. Po predvidevanjih naj bi se število prebivalstva iz trenutne 1,2 milijarde povzpelo na 2,5 milijarde prebivalstva.

NALOŽBE V POSODOBITEV AFRIŠKEGA KMETIJSTVA

Priliv kitajskega denarja v Afriko narašča, s tem pa tudi delež, namenjen kmetijstvu. Po poročilu Ministrstva za kmetijstvo ZDA za leto 2018, ki je svoje izračune osnovalo na podatkih kitajske vlade, je Afrika v letu 2014 prejela približno 12 % tujih kitajskih naložb, omenjeni delež pa z leti še narašča. Podatki Ministrstva za kmetijstvo Kitajske kažejo, da je v letu 2016 v afriško kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 1300 kitajskih podjetij usmerilo kar 26 milijard ameriških dolarjev naložb, v glavnem namenjenih za spodbujanje pridelave žita, razvoj živinoreje, ribolova, semenske banke, kmetijske mehanizacije in logistike. Po podatkih Kitajskega državnega urada za statistiko je država v obdobju od leta 2010 do leta 2016 čezmejne naložbe v kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov povečala za petkrat. Med osrednje dejavnike, ki so spodbudili rast odhodnih naložb Kitajske, štejejo vse večjo odvisnost od uvoza hrane, zaskrbljenost glede nacionalne preskrbe s hrano ter naraščajoče zaloge tujih rezerv. 

Priliv kitajskega denarja v Afriko narašča, s tem pa tudi delež, namenjen kmetijstvu.

Kitajski predsednik Jinping je na sedmem vrhu Foruma kitajsko-afriškega sodelovanja (FOCAC), ki je potekal v Pekingu v septembru 2018 (srečanja potekajo vsaka tri leta), za projekte v obdobju 2019-2021 napovedal financiranje v znesku 52 milijard EUR. Znesek sestavlja 13 milijard EUR nepovratnih sredstev in brezobrestnih ali koncesijskih posojil – kar je trikratnik zneska, zastavljenega na predhodnem forumu v letu 2015 – 17 milijard EUR kreditnih linij, 9 milijard EUR za razvoj finančnega sklada in 4 milijarde EUR za financiranje uvoza iz Afrike. Osrednji namen Kitajskega financiranja za obdobje 2019-2021 je usmerjen v posodobitev afriškega kmetijstva, ki vključuje financiranje 50 programov kmetijske pomoči ter odpravo 500 kitajskih strokovnjakov v Afriko z namenom usposabljanja afriških podjetnikov in kmetijskih svetovalcev. V omenjenem obdobju naj bi dodatnih 9 milijard EUR v gospodarski razvoj Afrike vložila tudi kitajska javna in zasebna podjetja.  

UJETNIKI DOLŽNIŠKIH PASTI?

Po poročanju Guardiana Kitajska vlada v posodobitvi afriškega kmetijstva, bolj kot v priložnosti za izboljšanje prehranske varnosti Kitajske, vidi možnosti izkoriščanja afriških zemljišč ter snovanja poslovnih priložnosti za kitajska podjetja oziroma prodajo njihovih izdelkov na obetajoče afriške trge. Predstavniki Raziskovalnega programa za svetovno pomanjkanje hrane in vode (RPSPHV) menijo, da mora Afrika, če želi prehraniti naraščajoče prebivalstvo, ki naj bi se po napovedih do leta 2050 podvojilo, nujno posodobiti zastarele kmetijske prakse, infrastrukturo in mehanizacijo. RPSPHV ocenjuje, da je Kitajska pri izvedbi takšnega projekta ustrezna partnerica Afrike, kar do neke mere potrjujejo tudi ugotovitve afriških kmetov, ki menijo, da je nakup kitajske tehnologije v primerjavi z zahodno cenejši, predvsem pa primernejši za njihove lokalne kmetijske razmere. Po ugotovitvah RPSPHV naj bi kitajske naložbe v afriško infrastrukturo močno zadolženim afriškim državam predstavljale resno tveganje, medtem ko kmetijske spodbude s strani Kitajske afriške celine ne ogrožajo bistveno. Kmetijski razvojni programi in izobraževalna kmetijska središča, ki so plod kitajskih podjetij in ustanov, za sedaj niso zastavljeni tako, da bi afriške države vodili v kitajsko past nevzdržnih dolgov. Osrednji namen     kmetijskih naložb je prenos kitajske tehnologije in novih metod pridelave na osnovi demonstracij in usposabljanj, cilj pa povečanje produktivnosti afriškega kmetijstva in s tem zmanjšanje negotovosti hrane in revščine. Po mnenju RPSPHV naj bi tako organizirana ureditev na področju varnosti preskrbe s hrano Afriki prinesla več koristi kot škode.

Vzpon Kitajske v Afriki sproža nenehne razprave o tem, ali kitajski kapital afriško vlado zvablja v zanko slabih praks, ki otežujejo zmanjševanje revščine na afriški celini.

RAZGIBANO KITAJSKO JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO

Na spletnem portalu SPORE – usmerjenem v kmetijsko poslovanje in razvoj kmetijstva v Afriki – menijo, da kitajska vlada, ki je glavno gonilo naložb v afriško kmetijstvo, v načrtovane projekte vse pogosteje prek javno-zasebnih partnerstev vključuje tudi zasebna podjetja. Z uresničevanjem ogromnega pekinškega infrastrukturnega projekta, znanega kot pobuda En pas, ena cesta (BRI – Belt and Road Initiative), s katerim si Kitajci prizadevajo za gradnjo trgovskih poti po Evropi in Afriki (projekt naj bi Kitajsko povezal z več kot 80 državami iz srednje in jugovzhodne Azije, Afrike in Evrope), omenjeno obliko sodelovanja dodatno spodbuja. Čeprav je glavnina naložb BRI, namenjenih afriški celini, usmerjena v razvoj trde infrastrukture, kot so ceste in pristanišča, posodobitev infrastrukturnih omrežij očitno vpliva na afriško kmetijstvo, saj na osnovi izboljšane logistike afriškim kmetom odpira vrata za vstop na domače in čezmorske trge.

Predstavitveni centri kmetijske tehnologije, ki jih običajno upravljajo zasebna kitajska podjetja, finančno pa podpira Ministrstvo za trgovino Kitajske (MOFCOM), predstavljajo najbolj odmevno kitajsko naložbo v afriško kmetijstvo. Centri, razpršeni po vsej celini, kmete oskrbujejo s semeni riža in drugih pridelkov ter skrbijo za zagotavljanje potrebne tehnologije in usposabljanje kmetov za pridelovanje vsega – od gob do koruze – ter rejo živine, kot na primer goveda ali perutnine.

NI VSE DOBRO, PA TUDI SLABO NE

Deborah Brautigam, ena izmed vodilnih svetovnih strokovnjakinj na področju sodelovanja med Kitajsko in Afriko, v knjigi z naslovom Bo Afrika prehranjevala Kitajsko, ki je izšla v letu 2015, preiskuje mite in resničnost, skrite za hrupnimi medijskimi naslovi o nevarnostih kitajsko-afriškega sodelovanja. Avtorica trdi, da so Kitajske naložbe v afriško kmetijstvo presenetljivo omejene, odkupi zemljišč pa skromni. Kljub drugačnim pričakovanjem svetovne javnosti Kitajska za zdaj izvaža več hrane v Afriko, kot jo uvozi. Brautigamova opozarja, da večina javnega strahu pred Kitajskimi kmetijskimi naložbami v Afriko izvira z Zahoda in pomirja, da zaenkrat ni še nihče naletel na afriške vasi, polne kitajskih kmetov. Natančen pregled premikov kitajske politike sicer kaže na naraščajočo podporo izhodnih naložb s strani države, vendar za zdaj ni zaznati trenda spodbujanja migracij kitajskih kmetov v Afriko, financiranja obsežnega pridobivanja zemljišč v Afriki ali vlaganja ogromnih vsot denarja v afriško kmetijstvo.

Kitajska želi s spodbujanjem naložb v afriško kmetijstvo zagotoviti dobiček kitajskim vlagateljem, doseči nacionalno varnost preskrbe s hrano ter okrepiti vpliv države v tujini.

Kakorkoli že, kitajske naložbe v kmetijstvo Afrike ustvarjajo grenak priokus tako prebivalcem afriške celine kot drugje po svetu. Zahodne vlade in podjetja pogosto kritizirajo nenavadno močne vezi med kitajskim državnim in zasebnim sektorjem, saj menijo, da ugodno financiranje s strani države kitajskim podjetjem zagotavlja nepravično prednost na kmetijskem in drugih trgih ter obenem krepi skrb vzbujajoč vpliv Pekinga na afriške voditelje. V diametralnem nasprotju kitajski predsednik Jinping zagotavlja, da načrtovana sredstva, predstavljena na sedmem vrhu FOCAC, držav v razvoju ne bodo ujele v primež neskončnih dolgov. Jinping poudarja, naj pri presoji, ali je sodelovanje med Kitajsko in Afriko dobro ali ne, sodelujejo le Kitajci in Afričani ter poziva snovalce afriške politike, da odločitve o omenjenih bilateralnih odnosih sprejemajo izključno na podlagi lastnih (nacionalnih) interesov.

Po poročanju spletnega portala SPORE bodo afriški kmetje le s težavo pridobili koristi na osnovi kitajskega kmetijskega modela, ki je oblikovan izključno v želji po doseganju trgovinskih interesov Kitajske. Kljub temu ponudba Kitajske na afriškem kmetijskem trgu ostaja, če ne vedno najboljša, pa za zdaj največja – vse do takrat, ko bodo afriške rivalske vlade končno prevzele svoje obveze do tako pomembnega sektorja, kot je kmetijstvo.

GEOSTRATEŠKI INTERES

Ob vsem povedanem se samodejno zastavlja vprašanje, kam so pri naložbah v afriško kmetijstvo poniknile nekoč izrazito kolonialno usmerjene evropske države in hkrati izzove zaskrbljenost, da bi lahko že v prihodnjem stoletju ob trdni podpori Kitajske kmetijstvu Afrike uspelo zamajati temelje evropskega kmetijstva ter že tako osiromašenega slovenskega kmeta še dodatno stisniti v kot. Afrika bo ob trenutni hitrosti izvajanja tujih neposrednih naložb najbrž kmalu prestopila prag nerazvitosti ter se iz podeželskega kmetovalca prelevila v pomembnega tekmovalca na svetovnih kmetijskih trgih. Nedvomno je pri preobrazbi afriškega kmetijstva zaznaven močan vpliv komunistično-kapitalskega sistema Kitajske ter njena želja po nadziranju pomembnega ekonomskega in političnega položaja Afrike, ki postaja vse bolj izrazita in silovita.

Kitajski prevzemi kmetijskih zemljišč v Afriki so pogosta senzacionalistična medijska tema, ki razburja svetovno javnost. Po ugotovitvah CARI (Kitajsko-afriška raziskovalna pobuda) naj bi do leta 2016 od več kot 6 milijonov hektarjev domnevnih prevzemov zemljišč, bilo dejansko pridobljenih le 252.901 hektarjev afriške zemlje. Trend prevzemanja se v zadnjih letih še upočasnjuje.

 

NOVA dvojezična knjiga Dobrote brez glutena

Vse več ljudi se sooča s kronično boleznijo tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti na gluten oziroma t. i. celiakijo, ki zahteva strogo brezglutensko dieto.

Dosledno upoštevanje diete bolnikov na srečo ne omejuje pri pripravi okusnih jedi. Navodila za pripravo odslej najdete tudi v novi knjigi Založbe Kmečki glas, ki vključuje recepte za različne vrste kruha, peciva, sladic, prigrizkov, glavnih jedi in prilog. Brezglutenske jedi, ki so jih avtorji dvojezične, slovensko-angleške knjige oblikovali v sodelovanju z IC Piramida Maribor, je v fotografski objektiv estetsko ujel priznani mojster fotografije Tomo Jeseničnik.

Predstavljene jedi vsebujejo le naravne, brezglutenske sestavine, kot so koruza, kvinoja, riž, ajda in proso. Pomemben del vsebine knjige je tudi prispevek zdravnika Jerneja Dolinška, ki nas poduči o celiakiji, njenih znakih in posledicah ter nas osvesti, da tovrstne bolezni ne smemo spregledati oziroma zanemariti.

Izkušnje vrhunskih športnikov potrjujejo, da so po brezglutenski dieti še posebej hitri in energični. 

140 strani, dvojezično besedilo, trda vezava, 21 × 21 cm

Cena 16 EUR, BREZPLAČNA POŠTNINA

Naročanje:

01 473 53 79, 

karmen@czd-kmeckiglas.si

DOBROTE BREZ GLUTENA / GLUTEN-free DELICACIES

Konec tedna v znamenju NEW HOLLANDA

V podjetju ITRO, d. o. o. iz Štor so med 8. in 9. novembrom na jesenskem hišnem sejmu že tradicionalno predstavili kmetijsko mehanizacijo iz njihovega prodajnega programa, potekala pa je tudi odprodaja testnih traktorjev in priključkov. 

Več z dogodka v eni izmed prihodnjih številk Kmečkega glasa. 

Na videu prispevku si oglejte razstvaljene traktorje blagovne znamke NEW HOLLAND. 

Odlična osnova za razvoj ekološkega kmetijstva

Naraščajoče prebivalstvo in rastoči prihodki Irana – enega največjih gospodarstev na Bližnjem vzhodu – bistveno prispevajo k potrošnji kmetijskih pridelkov in živil v Zahodni Aziji. Naraščajoče povpraševanje po hrani spodbuja sektor kmetijstva k premagovanju izzivov, povezanih z geografskimi in podnebnimi omejitvami države ter neizkoriščenimi priložnostmi za razvoj kmetijstva.   

Tradicionalno kmetovanje v Iranu odraža mnoge značilnosti ekološkega kmetovanja. Tako na primer pridelava oz. reja na kmetijah, še posebej v hribovitih in gorskih območjih, večinoma potekata povsem brez uporabe pesticidov in sintetičnih gnojil oziroma antibiotikov v živinoreji. Glede na rastoče globalno povpraševanje po ekoloških pridelkih in živilih bodo imeli iranski kmetje v prihodnosti, seveda ob primerni podpori države, kar nekaj smiselnih razlogov za preusmeritev v ekološko kmetovanje.

Prihodnost iranskega kmetijstva pred številnimi izzivi

Kmetijstvu Irana – druge največje države na Bližnjem vzhodu – v Sloveniji ne posvečamo pretirane pozornosti, čeprav državo označuje bogata kmetijska preteklost. Tako naj bi v Perziji že okrog leta 10.000 pr. n. št. udomačili koze ter na severu današnjega Irana okrog leta 5.000 pr. n. št. pridelovali vino. Iran, kjer še vedno živijo pastirski nomadi, povezujemo tudi z izumom vetrnice. Država se ponaša z bogato zgodovino, ki sega več tisoč let v preteklost in je ena najstarejših na svetu. Skozi različna zgodovinska obdobja je na iranskem višavju živelo mnogo civilizacij. 

Iransko kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi, ki po večini izhajajo iz težav s pomanjkanjem vode, zasoljenosti tal ter v preteklih desetletjih skromnega vlaganja v kmetijski razvoj, kar potrjuje tudi dejstvo, da gospodarstvo te geografsko razgibane države zaznamujeta neučinkovitost ter prekomerna odvisnost od izvoza energentov (nafta in plin).

Več preberite v 17. številki Kmečkega glasa. VABLJENI K BRANJU. 

Celjska zadruga dela za dobro kmetov

Minuli petek so v Kmetijski zadrugi Celje častitljiv jubilej 70-letnice delovanja obeležili nekoliko drugače – izognili so se ustaljenemu protokolu ter na ploščadi pred Poslovno-trgovskim centrom v Vojniku namesto pričakovanih govorov s spremljajočim programom svoje člane, somišljenike ter prebivalce občine Vojnik in okoliških krajev počastili s prijateljskim druženjem in koncertom Tanje Žagar v  večernih urah.  

Več v reportaži na 27. strani nove, 37. številke Kmečkega glasa, ki izide 12. septembra 2018. Vabljeni k branju.

Poglejte tudi videoprispevka:

Predsednik ZZS Peter Vrisk ob praznovanju jubileja KZ Celje

Marjan Kovač, predsednik KZ Celje, ob praznovanju 70-letnice KZ Celje

Vsako minuto se po svetu rodi 258 otrok

Število svetovnega prebivalstva se je med letoma 1950 in 2017 potrojilo. Na današnji dan, tj. četrtek, 12. julija 2018, je števec, ki na spletni strani U. S. Census Bureauja beleži svetovno populacijo, ob 9. uri in 48 minut zapisal številko 7.485.443.980. 

Zanimivo, a že dolgo ne več presenetljivo, je dejstvo, da za večino prirasta poskrbijo manj razvite države, tako naj bi predvsem po njihovi zaslugi do konca tega stoletja svetovno prebivalstvo doseglo neverjetne 11,18 milijarde. Slovenija, ki po trenutnih podatkih SURSa šteje 2.066.880 prebivalcev, v svetovnem prebivalstvu premore skromen, le 0,03-odstotni delež.  

Države z največ prebivalci so 1. julija 2018 zavzele naslednji vrstni red:

1.   KITAJSKA 1.384.688.986
2.   INDIJA 1.296.834.042
3.   ZDRUŽENE DRŽAVE    329.256.465
4.   INDONEZIJA    262.787.403
5.   BRAZILIJA    208.846.892
6.   PAKISTAN    207.862.518
7.   NIGERIJA    195.300.343
8.   BANGLADEŠ    159.453.001
9.   RUSIJA    142.122.776
10. JAPONSKA    126.168.156

Vir: U. S. Census Bureau

Visoke številke, razvidne iz razpredelnice, porajajo številne dileme in razmišljanja o vprašanjih, povezanih s preživetjem prebivalstva, različnih onesnaženostih okolja, prenaseljenosti, migracijah, verstvih in ... nikoli doseženi vzpostavitvi svetovnega miru.

Združeni narodi so leta 1989 za Svetovni dan prebivalstva razglasili 11. julij. Ali se bodo njihove ideje za blaginijo celotnega človeštva v prihodnosti uresničile, v tem trenutku težko napovemo, z gotovostjo pa lahko trdimo, da se bo odnos do planeta Zemlja moral spremeniti na vseh kontinentih, v vseh regijah in državah, predvsem pa pri vsakem posamezniku posebej, v nasprotnem bo strmo naraščajoče prebivalstvo v prihodnosti utrpelo hud primanjkljaj prehranskih in drugih pomembnih virov, nujnih za preživetje človeka ... 

Napredek kanadskega kmetijstva v koraku z razvojem države

Glede na podatke Svetovnega programa za hrano (WFP), ki kažejo, da je lačen vsak deveti človek na svetu, prebivalci Kanade odstopajo od negativne prehranske statistike, saj imajo na voljo razmeroma obilne, poceni in varne zaloge hrane, kar pa za najsevernejšo obmorsko državo v Severni Ameriki ni nekaj samo po sebi umevnega, ampak posledica velikih gospodarskih in tehničnih sprememb, še posebej v kmetijskem in živilsko-predelovalnem sektorju, ki so potekale v preteklem stoletju.

Več o značilnostih kanadskega kmetijstva preberite v novi, 25. številki Kmečkega glasa (20. junij 2018).

Skrb za ohranjanje življenja v oceanih se začne pri nas samih

Tako kot za večino svetovnih dni, posvečenih različnim področjem in dejavnostim, so Združeni narodi proglasili tudi svetovni dan oceanov, ki ga obeležujemo 8. junija. Letošnja osrednja tema dneva je še posebej pereča, saj je usmerjena v preprečevanje onesnaževanja oceanov s plastiko ter v spodbujanje rešitev za njihovo trajno ohranjanje. 

Ali veste, da je 80 odstotkov vsega onesnaženja v oceanih posledica človekovega onesnaževanja na kopnem? Kar 8 milijonov ton plastike na leto namreč konča v oceanih ter povzroča opustošenje prostoživečih živali, ribištva in turizma. Kako ironično! Slednji je žal nemalokrat tudi poglavitni vir omenjenega onesnaževanja. 

Na spletni strani Združenih narodov so poudarili, da so oceani pljuča našega planeta, saj zagotavljajo večino kisika, ki ga vdihavamo. Namen današnjega dne je osveščanje javnosti o vplivu človekovih dejanj na oceane ter razvoj gibanja v smeri združitve svetovnega prebivalstva v projekt za skrb in trajnostno upravljanje svetovnih oceanov, ki so tudi pomemben vir hrane in bogat vir naravnih spojin z biološkimi učinki, pogosto uporabnimi tudi za učinkovine v zdravilih, a žal so oceani tudi kritični del biosfere. 

Dan, posvečen oceanom, povezuje lepoto, bogastvo in tudi obljube, ki izvirajo iz zdravega in čistega oceana.

In da, SKRB ZA NJIHOVO NEOPOREČNOST SE ZAČNE PRI NAS SAMIH. 

22. maj - mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Program Združenih narodov za okolje je 22. maj proglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Letos so temo posvetili 25. obletnici začetka veljavnosti Konvencije o biotski raznovrstnosti ter poudarku napredka pri doseganju zastavljenih ciljev na nacionalni in svetovni ravni. 

Trenutno poznamo približno 280.000 rastlinskih in 2 milijona živalskih vrst, ki pa jih, skupaj z njihovim živlejnskim prostorom, izgubjlamo na dnevni ravni. Posledice upada biotske raznovrstnosti, ki se kažejo v siromašenju prehranksih virov, klimatskih spremembah, ujmah in nestabilnosti našega življenjskega okolja, čutimo prav vsi, zato bomo le s skupnim zavedanjem, s spoštovanjem vseh rastlin in živali, predvsem pa z aktivnim vključevanjem vsakega posameznika pri ohranjanju raznovrstnosti živega sveta uspeli zajeziti val izumiranja ter tako življenju v vseh oblikah utreti prosto pot. 

  

Pridelovanje zelenjave v puščavi prestopilo meje mogočega

Kmetijska opravila postajajo čedalje bolj zahtevna, saj pri delu terjajo celovitost, sestavljeno iz stalne skrbi za rast in zdravje pridelkov oziroma živali, rednega posodabljanja najnovejše tehnologije ter ekonomske pismenosti, razmišljajo v reviji Farming’s Future (slo. Prihodnost kmetijstva), ki ponuja rešitve za boljše življenje tudi s pomočjo trajnostnega kmetijstva. Stvari se dodatno zapletejo, če kmetje svoje delo opravljajo v ekstremnih pogojih – brez zadostne količine vode, svetlobe, ustrezne temperature, krme ter ob drugih negativnih dejavnikih, ki otežujejo razvoj osnovnih kmetijskih panog.

Kako so se pridelovanja zelenjave v puščavi lotili na visoko tehnološkem posestvu na jugu Avstralije, izveste na 7. strani 12. številke Kmečkega glasa (21. marec 2018). VABLJENI K BRANJU! 

Naročite svoj izvod KNJIŽNEGA KATALOGA 2018

Spoštovani ljubitelji knjižnega programa Založbe Kmečki glas, 

vsi, ki želite na svoj dom prejeti brezplačen izvod KNJIŽNEGA KATALOGA 2018, z vsemi novostmi in informacijami o knjižnih naslovih, ki jih pripravljamo ter železnem programu založbe, kot so priporočniki: MOJ EKOVRT, ZELENJAVNI VRT, SADJARSTVO, SKRIVNOSTI DOBREGA VINA, KUHAJMO S SIRI, TORTE in TORTICE ..., vljudno vabljeni, da nam vaše podatke sporočite na e-naslov: karmen@czd-kmeckiglas.si ali nam jih zaupate na tel. št. 01 473 53 79. 

Potrudili se bomo, da boste katalog BREZPLAČNO prejeli čim prej. 

Saj veste, KNJIGE SO ZAKON! :-)

  

Začetek meteorološke pomladi

Prvi dan meteorološke pomladi je precej hladen, a vendarle obeta tudi toplejše dneve. 

Na obzorju nove možnosti kmetovanja na Severu

Paradižnik na Aljaski, por na Grenlandiji, polja ječmena, ki segajo proti severnemu delu Norveške, o tem se sprašujejo na digitalnem mediju Arctic Deeply, ki se med drugim ukvarja s perečimi vprašanji severnega pola. Arktika, območje ki obdaja severni zemeljski tečaj, se segreva hitreje kot preostali deli sveta. Ali podnebne spremembe poleg kopice negativnih učinkov s seboj res prinašajo tudi za vzorec dobrih?

Več preberite v novi, 2. številki tednika Kmečki glas, ki izide v sredo, 10. januarja. 

Sladkih 7 za VSE okuse

Dragi sladkosnedneži vseh starosti, v Založbi Kmečki glas smo v predprazničnem času pripravili izvrstno ponudbo sedmih knjig z recepti za različne sladice po prijazno znižanih cenah. Ob nakupu prejmete tudi lepo darilo - KOLEDAR ZA VSAK DAN 2018.

Izbirate lahko med naslednjimi knjigami: 

LEDENE SLADICE 

PODEŽELSKE SLADICE

TORTE IN TORTICE 

NAJBOLJŠI PIŠKOTI

MININI CUKRI

PRAZNIČNE MIZE

SLADICE Z ZELIŠČI

Knjige preprosto naročite tako, da kliknete na izbrani naslov in vse potrebno uredite preko spletne naročilnice, razveselili pa se bomo tudi vašega klica na tel. št. 01 473 53 79, ali pošte na e-naslov karmen@czd-kmeckiglas

Ponudba velja do 20. decembra. Poštnina znaša 3 EUR. 

ŽIVLJENJE JE SLADKO

Kuhajte s siri

Po letih nazadovanja je slovensko sirarstvo ponovno v vzponu. Raznolikost izdelkov je vse večja, možnosti za kulinarične poizkuse pa veliko. Če vam primanjkuje idej ali kuharskih spretnosti, ne spreglejte izvrstne knjige slovenske avtorice Irene Orešnik KUHAJMO S SIRI

USPELO VAM BO. 

Poglejte tudi reklamni video prispevek o knjigi KUHAJMO S SIRI

Razvoj kmetijskega sektorja v Kazahstanu

Kazahstan je z 22 milijoni hektarjev kmetijskih površin, čeprav z nizko donosnostjo na hektar, šesti največji svetovni pridelovalec žit. Pomembna kmetijska dejavnost države, ki je pri proizvodnji hrane tako rekoč samozadostna, je tudi živinoreja.

Več o kmetijstvu v tej zanimivi, a nam slabo poznani državi v 45. številki Kmečkega glasa (8. november 2017).

Nas bodo podnebne spremembe prikrajšale za pivopivske užitke?

Podnebne spremembe in slab pridelek so v letu 2016 na svetovnem trgu povzročili pomanjkanje hmelja – ene glavnih surovin piva. V preteklem letu so se s pritiski po zvišanju cen soočale zlasti male obrtne pivovarne, saj so gospodarski pritiski povečevali stroške surovin za to po vsem svetu priljubljeno pijačo.  

Kot kaže, tudi letošnji pridelek hmelja ne bo tak, kot bi si želeli in le upamo lahko, da ga po vseh težavah v preteklih mesecih ne bo dodatno prizadelo še prihajajoče nepredvidljivo vreme. 

Več v 32. številki Kmečkega glasa. 

Danska proizvodnja prašičjega mesa v superlativih, slovenska v negativih

Proizvodnja prašičev in prašičjega mesa je za dansko kmetijstvo že več kot 100 let eden glavnih virov dohodka. Približno 90 odstotkov omenjene proizvodnje izvozijo, kar je bistveno za dansko gospodarstvo in njeno trgovinsko bilanco. Odlična vzreja, kakovost, varnost hrane, dobro počutje živali in sledljivost dansko industrijo prašičjega mesa uvrščajo v vrh največjih izvoznikov kakovostnega prašičjega mesa.

Danski proizvajalci prašičjega mesa izpolnjujejo visoke standarde dobrega počutja živali, kmetje pa si nenehno prizadevajo izboljšati dobrobit živih prašičev. Dansko proizvodnjo prašičjega mesa odlikujejo visoki standardi varnosti živil in dobro zdravje živali, okoljsko trajnostne pridelovalne metode so pri omenjeni proizvodnji ključnega pomena.

Približno 5000 prašičjih farm na Danskem priredi kar 28 milijonov prašičev letno, večino teh  zakoljejo v zadružnih klavnicah Danish Crown in Tican, izvozijo pa tudi znatno število živih živali – največ v Nemčijo.

Izvoz prašičjega mesa tako predstavlja skoraj polovico vseh kmetijskih izvozov in več kot 5 odstotkov celotnega izvoza Danske. Več kot 70 odstotkov proizvodnje prašičjega mesa izvozijo v druge države EU, preostali del pa v države izven EU. Dansko prašičje meso je prisotno na trgih več kot 140 držav, v največjem obsegu ga izvažajo na nemški, angleški, poljski, kitajski, japonski, italijanski, ruski in švedski trg.

V Sloveniji se soočamo s povsem drugo realnostjo, saj beležimo pri prireji po živinorejskih panogah največja nihanja navzdol in vztrajno zmanjševanje števila živali prav pri prašičih. Leta 1991 so rejci redili 529.041 prašičev, leta 2003 preko 600.000 in leta 2016 le še 265.744 prašičev.    Do vstopa v EU je država z uvoznimi davki in finančnimi podporami tej panogi pomagala, po letu 2004 pa se, brez prave podpore in ob veliki ponudbi uvoženega mesa, sooča z dinamičnima svetovnim in evropskim trgom. Številke potrjujejo globoko krizo, v kateri se je znašla naša prašičereja, kar dokazuje tudi stopnja samooskrbe s prašičjim mesom, ki danes znaša le še borih 35 odstotkov.

Vir: Danish Agriculture & Food Council, Danish Pig Meat Industry,

      SI-STAT, 2017.

Do zdravja po naravni poti

Sodite tudi vi med tiste, ki se trudijo zdravje ohranjati ali ga ponovno pridobiti na naraven način? 

Narava nam ponuja nešteto možnosti. Pravkar je radodarna s cvetovi šentjanževke, ki ob pravilni pripravi blažijo različne bolečine, odpravljajo žolčne in ledvične kamne, zdravijo stare rane in opekline ter mnoge druge neprijetnosti.

V Založbi Kmečki glas smo ponosni na izvrsten priročnik slovenskega avtorja Antona Polerja SPOZNAJMO ZDRAVILNE RASTLINE (trenutno po akcijski ceni le 13,60 EUR, redna cena 17 EUR), ki je namenjen vsem ljubiteljem in uporabnikom zdravilnih zelišč. 

ŽIVIMO Z NARAVO! 

Ekonomski vidiki prireje v manjših jatah

Pri rejah živali v manjših skupinah so ekonomski vidiki marsikdaj drugotnega pomena, saj motiv za rejo živali ni gospodarsko-finančni, ampak predvsem želja po stiku z živalmi, oskrbi s proizvodi iz lastne reje, obdelanosti manjših lastnih površin in podobno. Vendar pa manjša reja hitro lahko preraste zgolj lastne potrebe ter ob dobri organizaciji tako reje kot trženja lahko postane zanimiva tudi v gospodarskem smislu. Zato se tudi pri manjših in srednje velikih rejah hitro pojavi vprašanje, kako različne vidike - tehnološke, prehrankse, zdravstvene, okoljevarstvene in druge - povezati v ekonomsko učinkovito celoto. 

Vsak rejec mora izbrati sistem, ki ustreza njegovim razmeram. Gospodarno rejo je mogoče doseči tako pri majhni kot veliki proizvodnji na enoto površine hleva ali pašnika, velika intenzivnost pa sama še ne zagotavlja dobrega rezultata. 

V zadnjem času vse več govorimo o samooskrbi s hrano in o varni  ter zdravi hrani. Tudi zato je treba posebej veliko pozornosti nameniti kakovostni reji piščancev in kokoši nesnic.

Več nasvetov za gospodarsko uspešnost reje perutnine in informacij o osnovnih načelih vzreje, izbiri pasme, stalnih strošikih in drugo poiščite v knjigi REJA KOKOŠI IN PIŠČANCEV slovenskih avtorjev Antonije Holcman, Janeza Salobirja, Olge Zorman Rojs in Staneta Kvačiča. 

Poglejte si tudi VIDEO prispevek Pernata druščina na dvorišču. 

Samooskrba z zelenjavo najnižja

Proizvodnja zelenjave vključuje poleg pridelave na kmetijskih gospodarstvih tudi pridelavo na hišnih vrtovih. Izmed vseh izdelanih bilanc proizovodnje in potrošnje v kmetijstvu za obdobje 2000-2015 je najnižjo stopnjo samooskrbe izkazovala bilanca zelenjave. V povprečju je v celotnem opazovanem obdobju dosegala nekoliko več kot 38 %. V letu 2010 je upadla na najnižjo raven (30 %), v letu 2015 pa znova dosegla 39 %, kar je najvišja dosežena stopnja po letu 2005. 

Poraba zelenjave na prebivalca je skozi opazovano obdobje naraščala. Povprečna potrošnja zelenjave v obdobju 2000-2015 je znašala 92 kg. Prebivalec Slovenije jo je najmanj potrošil v letu 2001, in sicer 73 kg, največ pa v letu 2015, ko jo je potrošil 109 kg. 

Podatki pridobljeni na portalu SURS, 2016. 

Razstave jaslic polepšajo praznične dni

Praznično obarvanim krajem po Sloveniji se je v božičnem času že drugo leto zapored pridružil tudi Vojnik, kjer so tri ulice ob cerkvi svetega Jerneja spremenili v prava mala božična naselja. Na ogled namreč vabi šestdeset zunanjih postavitev božičnih jaslic, okoli trideset pa je notranjih. Razstavljene jaslice so izdelane iz različnih materialov – lesa, slame, žice, emajla, kamna, papirja in testa, med njimi so tudi gibljive. Praznični projekt je združil ljudi, saj na razstavi poleg prebivalcev Vojnika in vojniških krajevnih skupnosti sodelujejo tudi jasličarji iz drugih društev, ustanov in krajev od Pomurja do slovenske obale in Hrvaške. Božični Vojnik, ki privabi več desettisoč navdušenih obiskovalcev od blizu in daleč, je izvirna zamisel Bena Podergajsa, bivšega vojniškega župana.

Spoštovani bralci Kmečkega glasa, želimo vam vesele božične praznike. Naj božični blagoslov spremlja vaše družine, kmetije, delo na poljih in pri živini, naj bo z vami na vseh vaših poteh.

Razstave jaslic polepšajo praznične dni

Praznično obarvanim krajem po Sloveniji se je v božičnem času že drugo leto zapored pridružil tudi Vojnik, kjer so tri ulice ob cerkvi svetega Jerneja spremenili v prava mala božična naselja. Na ogled namreč vabi šestdeset zunanjih postavitev božičnih jaslic, okoli trideset pa je notranjih. Razstavljene jaslice so izdelane iz različnih materialov – lesa, slame, žice, emajla, kamna, papirja in testa, med njimi so tudi gibljive. Praznični projekt je združil ljudi, saj na razstavi poleg prebivalcev Vojnika in vojniških krajevnih skupnosti sodelujejo tudi jasličarji iz drugih društev, ustanov in krajev od Pomurja do slovenske obale in Hrvaške. Božični Vojnik, ki privabi več desettisoč navdušenih obiskovalcev od blizu in daleč, je izvirna zamisel Bena Podergajsa, bivšega vojniškega župana. Spoštovani bralci Kmečkega glasa, želimo vam vesele božične praznike. Naj božični blagoslov spremlja vaše družine, kmetije, delo na poljih in pri živini, naj bo z vami na vseh vaših poteh.

Svetovni dan hrane 2016

Vse od leta 1976, na pobudo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ki deluje znotraj OZN, 16. oktober obeležujemo kot Svetovni dan hrane. Glavni namen je opozarjanje, da v svetu živi veliko število ljudi, ki trpi za pomanjkanjem hrane. Tema letošnjega svetovnega dneva poteka pod geslom "Podnebje se spreminja. Spremeniti se bosta morala tudi kmetijstvo in hrana."

Zagotavljanje hrane je izrazita težava povezana s podnebnimi spremembami. Prebivalstvo se nenehno povečuje, in po napovedih bo, do leta 2050, na svetu že 9,6 milijarde prebivalstva. Da bi zadovoljili tako veliko povpraševanje po hrani, bomo morali kmetijsko dejavnost in prehranske sisteme prilagoditi negativnim učinkom podnebnih sprememb ter jih oblikovati v bolj prožne, produktivne in trajnostne.

Pridelovanje hrane na trajnostni način pomeni privzemanje praks, ki omogočajo, da na enaki površini pridelamo več z manj sredstvi in premišljeno rabo naravnih virov.  Pomemben del tega je tudi zmanjšanje izgub pridelkov še pred izdelavo končnega izdelka - bolj učinkovito žetvijo pridelkov, shranjevanjem, pakiranjem, transportom, infrasturukturo in drugimi mehanizmi.

Zato FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) poziva države, da pri snovanju akcijskih podnebnih načrtov poudarijo in upoštevajo pomembnost hrane in kmetijstva ter vlaganja v razvoj podeželja.  

Slovenija je še vedno močno odvisna od uvoza hrane, še posebej na področju proizvodnje žit, kjer beležimo le 60-odstotno samooskrbo. V prihodnosti bomo morali temeljito pristopiti k trajnostnemu povečanju proizvodnje in samooskrbe. Razveseljivo je dejstvo, da naj bi po zadnjih podatkih (SURS, 2016) Slovenija imela zadosten potencial obsega kmetijskih površin, da načrtovano tudi uresnični.  

Poznate sodobne trende v slovenskem kmetijstvu?

Po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih so za kmetijsko dejavnost v Sloveniji značilna naslednja dejstva: 

• opravljanje kmetijske dejavnosti v specifičnih geografskih in klimatskih razmerah postaja ranljivejše; 
• število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje (v 20165) 70.063 ali 7 % manj kot v 2007, ko jih je bilo 75.340); močno prevladujejo družinske kmetije; 
• majhna kmetijska gospodarstva prevladujejo (v 20165) je bilo kmetijskih gospodarstev z manj kot 3 ha kmetijskih zemljišč v uporabi 40 %; obdelovala so 10 % kmetijskih zemljišč v uporabi); 
• velikih kmetijskih gospodarstev (takih z več kot 50 ha kmetijskih zemljišč v uporabi) je malo (v 20165) je bilo takih kmetijskih gospodarstev le 1 %); 
• povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje več kmetijskih zemljišč v uporabi (v 20165) je obdelovalo 6,8 ha ali 5 % več kot v 2007, ko je obdelovalo 6,5 ha); 
• obseg kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca se zmanjšuje (v 20165) 2.300 m2 na prebivalca, v 2007 pa 2.400 m2 na prebivalca);
• strateški cilj 20 % ekoloških kmetijskih gospodarstev do leta 20156) ni bil dosežen (v 2013 je delež kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem znašal 3 %); 
• delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološkim kmetovanjem ne dosega strateškega cilja, tj. 15 %, ki naj bi bil dosežen do 20156) (vendar se je od 2006 do 2015 povečal s 4 % na skoraj 7 %); 
• zmanjšuje se tudi površina njiv (2006–2015: manjša za 4 %); 
• manjša se površina njiv na prebivalca (v 2015: 830 m2; v 2006: 885 m2); 
• pšenica se seje na čedalje manjši površini, pridela pa se je čedalje več (v 2015 je bil pridelek pšenice, posejane na 6 % manjši površini kot v 2006, za 17 % večji kot v 2006); 
• enako velja za pridelavo koruze za zrnje (v 2015 je bila s koruzo za zrnje posejana površina za 5 % manjša kot v 2006, pridelek pa je bil v 2015 za 23 % večji kot v 2006); 
• tudi obseg z žiti posejane površine na prebivalca je čedalje manjši (v 2006: 478 m2; v 2015: 470 m2); 
• vrednost energije, ki se porabi v kmetijski dejavnosti, se povečuje (v 2015: 100 milijonov EUR ali 20 % več kot v 2006);
• stopnje samooskrbe so še vedno najnižje pri zelenjavi (v 2015: 39 %), sadju (48 %), krompirju (59 %) in žitih (73 %); 
• nekateri trendi prehranjevalnih navad so spodbudni: potrošnja zelenjave na prebivalca je večja (2006–2015: s 96 kg na 109 kg), potrošnja mesa pa manjša (s 96 kg na 88 kg na prebivalca); 
• spodbudno je tudi, da se izboljšuje odnos do hrane (količina nastale odpadne hrane na prebivalca se je po trenutnih statističnih ocenah7) v obdobju 2010–2014 zmanjšala z 88 kg na 59 kg). 

Vir: SURS, oktober 2016.

Ali je ekološki vrt tudi permakulturni?

Ekološka pridelava hrane je pomemben del permakulture, vendar ekološkega vrta ne moremo samoumevno šteti med permakulturne, razen če je bil načrtovan na permakulturni način. Permakultura se namreč ne omejuje le na pridelavo hrane, ampak vključuje vse vidike človekovega bivanja in vplivanja na okolje ter vse načine uporabe virov, tudi človeških. 

Permakulturni vrt se razvija postopno in pri tem oponaša zakonitosti, ki veljajo v naravi. Cilj je, da postane v največji možni meri samovzdržen. Brez dvoma pa je permakulturni vrt vedno tudi ekološki. Poleg pridelave hrane nudi bivališče divjim živalim, ptičem in drugim uničevalcem škodljivcev; načrtovan je z mislijo na naravne elemente - sonce in veter. Na njem so mikroklime za različne rastline in živali. Vključen je v krogotoke energije, vode in hranil, ki imajo svoj vir v domači hiši. 

Dom in vrt sta kot neločljiva celota vključena v širšo okolico, varčno rabo energije in vode ter drugih virov. 

PERMAKULTURNI VRT JE DOLGOROČEN PROJEKT. KDOR SE UKVARJA S PERMAKULTURO VERJAME V JUTRI!

Iz knjige Bojce Januš PERMAKULTURNI VRT Vrtnarjenje z glavo za zdravo zabavo

Poglejete tudi VIDEO prispevek in spoznajte prednosti permakulturnega vrta. 

Pisan svet kačjih pastirjev

Življenje, ki se je kalilo skozi mnoge milijone let, je danes močno ogroženo. Z onesnaževanjem in ugašajočo dinamiko reguliranih, med nasipe ukleščenih rek in potokov, izginjajo kačji pastirji, ki so prilagojeni življenju v tekočih vodah.

V Sloveniji živi 72 vrst in podvrst kačjih pastirjev, kar je veliko glede na dejstvo, da so jih na območju Evrope do sedaj našli 130 vrst. Velika pestrost vrst je na tem ozemlju prisotna na račun raznolikosti habitatov in razmeroma toplega podnebja. V Sloveniji je po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zaščitenih 24 vrst kačjih pastirjev.

Na fotografiji je Modri bleščavec (Calopteryx virgo), eden najpogostejših kačjih pastirjev v Sloveniji.

Odkup mleka na slovenskem trgu večji

V prvi polovici leta 2016 se je odkup mleka povečal za več kot 6 %. Pri proizvodnji mlečnih izdelkov pa se je precej povečala proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov (za več kot 7 %), medtem ko so mlekarne v prvi polovici leta 2016 proizvedle okrog 6 % manj sira kot lani v enakem obdobju.

V prvi polovici leta 2016 odkup mleka več kot 6 % večji

V juniju 2016 se je sicer odkupljena količina mleka zmanjšala za več kot 7 % v primerjavi s predhodnim mesecem. V primerjavi z lanskim junijem pa je bilo odkupljenega le še nekaj več kot 1 % več mleka. Kljub junijskemu znižanju odkupa mleka pa je bil odkup kravjega mleka v prvi polovici tega leta za več kot 6 % večji kot lani v enakem obdobju.

V juniju 2016 odkupljeno mleko vsebovalo manj maščob in beljakovin kot v predhodnem mesecu

Kot običajno sta se deleža maščob in beljakovin v mleku v juniju 2016 zmanjšala glede na predhodni mesec. V primerjavi z mlekom odkupljenim junija 2015 pa sta se deleža maščob in beljakovin povečala. V prvi polovici leta 2016 je bil delež beljakovin v mleku večji kot v ustreznem lanskem obdobju, medtem ko je bil delež maščob enak.

V prvi polovici leta proizvedenih več kot 7 % več fermentiranih mlečnih izdelkov

Proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov je bila v juniju za več kot 6 % večja kot junija lani, prav tako pa se je povečala tudi v prvi polovici leta: za več kot 7 % glede na isto obdobje lani. V primerjavi s predhodnim mesecem se je proizvodnja fermentiranih mlečnih izdelkov malenkostno zmanjšala.

Proizvodnja masla letos večja kot lani

V juniju 2016 se je proizvodnja masla v primerjavi s predhodnim mesecem sicer zmanjšala za skoraj 8 %. V primerjavi z lanskim junijem pa se je proizvodnja masla povečala za več kot 7 %. Tudi kumulativna proizvodnja v prvih šestih mesecih je bila za 2 % večja kot v istem obdobju prejšnjega leta.

Proizvodnja smetane v prvi polovici leta več kot 3 % manjša

Mlekarne so v juniju 2016 proizvedle več kot 4 % manj smetane kot v prejšnjem mesecu in hkrati skoraj 2 % več kot junija lani. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo proizvedene več kot 3 % manj smetane kot lani v istem obdobju.

Manjša proizvodnja konzumnega mleka v juniju 2016

Tudi junija (2. mesec zapored) se je proizvodnja konzumnega mleka zmanjšala: v primerjavi s predhodnim mesecem za skoraj 4 %, v primerjavi z junijem 2015 pa za skoraj 9 %. V prvi polovici leta je bila proizvodnja konzumnega mleka kljub temu za skoraj 1 % večja kot lani v istem obdobju.

V prvi polovici leta proizvodnja sira manjša za več kot 6 %

Proizvodnja sira je bila v juniju 2016 za več kot 1 % manjša kot v prejšnjem mesecu, v primerjavi s proizvodnjo v lanskem juniju pa se je povečala za skoraj 5 %. V prvih šestih mesecih je bila proizvodnja sira za več kot 6 % manjša kot lani v tem obdobju.

Vir: SURS, julij 2016

Vrednost odkupljenih kmetijskih pridelkov višja

V začetku meseca (julij 2016) je Statistični urad RS postregel s svežimi podatki o vrednosti odkupljenih kmetijskih pridelkov, ki je bila v maju 2016 za 1 % višja kot v maju 2015 in za skoraj 4 % višja kot v aprilu 2016. Skupna vrednost odkupljenih pridelkov je znašala 37,3 milijona EUR.

Vrednost odkupa pridelkov iz skupine poljedelstvo višja kot v maju 2015 

Vrednost odkupljenih pridelkov iz skupine poljedelstvo je v maju 2016 znašala 1,6 milijona EUR in je bila za malo več kot 12 % višja kot v maju 2015. Precej višja kot v letu prej je bila vrednost odkupljenih žit in krompirja. Vrednost odkupljenih zelenjadnic je bila nižja za več kot 2 %. Na nižjo vrednost odkupljenih zelenjadnic je vplivala predvsem nižja vrednost odkupljene solate (nižja je bila tako količina kot tudi povprečna cena pridelka).

Vrednost odkupa iz skupine sadjarstvo in vinogradništvo višja kot v maju 2015

Skupna vrednost odkupljenih pridelkov iz skupine sadjarstvo in vinogradništvo je v maju 2016 znašala 3,5 milijona EUR, kar je za 17 % več kot v letu prej. Vrednost odkupljenega sadja je bila višja za skoraj 38 % (najbolj se je zvišala vrednost odkupljenih jabolk in jagod). Vrednost odkupljenih alkoholnih pijač je bila višja za 5 %, vrednost odkupljenih sadik pa za 34 %.

Vrednost odkupa iz skupine živinoreja nižja kot v maju 2015

Vrednost odkupljenih pridelkov v skupini živinoreja je v maju 2016 znašala 31,2 milijona EUR, kar je za skoraj 2 % manj kot v maju 2015. Nižja kot v letu prej je bila le vrednost odkupljenega mleka (za 14 %). Vrednost odkupljene živine je bila višja za več kot 10 %, vrednost odkupljene perutnine za skoraj 4 % in vrednost odkupljenih jajc za skoraj 10 %.

Vplivi podnebnih sprememb na povečan donos

Bodo spreminjajoče se podnebne razmere v resnici pripomogle k boljšemu donosu? Odgovor se glasi: MOGOČE. 

Podnebne spremembe prinašajo nepredvidljivo vreme - suše, poplave, vročinske valove, hladne tokove ter v kmetijstvu, in tudi nasploh, povzročajo občutek zmedenosti. Pri vsem naštetem pa pomemben dejavnik za sedaj ostaja zavit v tančico skrivnosti ... 

Skupina raziskovalcev iz vsega sveta pod vodstvom Delphine Deryng, okoljske znanstvenice z Univerze Columbia v New Yorku, je pod drobnogled vzela povečano koncentracijo ogljikovega dioksida v odnosu z rastlinami oz. njihovim donosom. Naraščajoča koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju je namreč močno povezana s podnebnimi sprembami, vzrok za naraščanje pa pripisujemo različnim človekovim dejavnostim. Toda, kot smo izvedeli že v osnovni šoli, zelene rastline za izvajanje fotosinteze ogljikov dioksid nujno potrebujejo. 

Osnutek proučevanja v študiji je preprost - rastline sprejemajo ogljikov dioksid, da (iz)gradijo tkivo, in če imajo na voljo dovolj/več ogljika, je njihovo delo olajšano. Skozi listne reže rastline izstopa kisik, vendar tekom procesa skozi reže izpareva tudi voda. Poglavitna naloga listnih rež je torej izmenjava plinov med okolico in notranjostjo listov. V listih poteka fotosinteza, za katero je potreben ogljikov dioksid, ki iz okolice prihaja do listnega parenhima skozi listne reže. Iz lista izstopa kisik, ki je izdelek fotosinteze. Listne reže skrbijo tudi za uravnano izhlapevanje vodnih hlapov iz lista. Z dovolj/več ogljika na voljo se reže odprejo manj, zato rastline lažje ohranjajo vlago. 

Študija upošteva presežek ogljikovega dioksida v zraku in poskuša ugotoviti vplive presežka na štiri najbolj pomembne oz. razširjene poljščine v svetu - koruzo, pšenico, sojo in riž. Avtorji študije ugotavljajo, da bodo naštete poljščine v časovnem okviru do leta 2080 sprejemale več ogljikovega dioksida ter bolj učinkovito izrabljale vodo kot doslej, vendar obenem poudarjajo, da večja absorbcija ogljikovega dioksida rastlin ne bo nujno vodila v večji donos. 

Študija napoveduje, da bodo pšenična polja, namakana z deževnico, v spremenjenih razmerah (lažje) premagovala stres, ki ga povzročata več toplote in pomanjkanje vode ter dejansko proizvedla več pridelka. Pričakovati je, da se bo, gledano globalno, donos koruze zmanjšal, za riž in sojo pa trenutne projekcije napovedujejo povečan, nekatere pa zmanjšan donos.

Študija seveda ne trdi, da so podnebne spremembe dobre/ugodne za rastline. Zaradi inherentne nepredvidljivosti sprememb je namreč težko pričakovati, da se bodo stvari, povezane z dinamičnim podnebjem, razvijale v pravo smer, še težje pa je ob omenjenih razmerah napovedati natančen razvoj dogodkov. Vsekakot pa aktualne razmere od človeka zahtevajo, da se ozre na vse možne učinke podnebnih sprememb in se zaveda, da z globalnim segrevanjem postaja delovanje zanj in za naravo vse bolj zapleteno in zahtevno, zaradi česar je k reševanju težav potrebno pristopiti predvsem celovito. 

Vir: delno povzeto po: Dan Nasowitz: Will Climate Change Actually Help Crops?, MF, April 2016. 

Osvežite se z branjem in pridobite DARILO

V juniju še posebej vabljeni k ogledu raznovrstnega knjižnega programa ZALOŽBE KMEČKI GLAS. Za nakup v vrednosti vsaj 13 EUR boste prejeli darilo - knjigo Omake, prelivi in namazi (http://zalozba.kmeckiglas.com/omake-prelivi-in-namazi?search=OMAKE), ki bo začinila poletne piknike in užitkarjenja ob žaru.

Izbirajte med knjigami:

SIRUP IN NEKTAR iz sadja in zelišč http://zalozba.kmeckiglas.com/sirupi-in-nektarji.2?search=sirup%20in%20nektar

KIS Pripravimo ga sami http://zalozba.kmeckiglas.com/kis?search=kis

FERMENTIRANJE in najboljši shranki http://zalozba.kmeckiglas.com/fermentiranje?search=fermentiranje%20

SPOZNAJMO ZDRAVILNE RASTLINE http://zalozba.kmeckiglas.com/spoznajmo-zdravilne-rastline?search=SPOZNAJMO

PRAZNIČNE MIZE Pogrinjki in jedi http://zalozba.kmeckiglas.com/praznicne-mize

GRENKO MORJE roman o aleksandrinkah http://zalozba.kmeckiglas.com/grenko-morje?search=grenko%20

ATILA roman o zadnjem poglavarju Hunov http://zalozba.kmeckiglas.com/atila?search=atila

KLEOPATRA Kraljica, ki je prevarala samo sebe http://zalozba.kmeckiglas.com/kleopatra?search=kleopatra

CELOTEN KNJIŽNI PROGRAM POIŠČITE NA SPLETNEM NASLOVU http://zalozba.kmeckiglas.com/

Želene knjige lahko naročite tudi po telefonu na št. 01 473 53 79, ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si

Poštnina znaša 3 EUR. Ponudba velja do 30. junija.

Stopnja samooskrbe s krompirjem posebno nizka

Bilanca proizvodnje in potrošnje kmetijskih izdelkov v letu 2015, v primerjavi z letom 2014, kaže nižjo samooskrbo z mesom, a kar za 51 % višjo stopnjo samooskrbe z medom. Po statističnih podatkih je v Sloveniji proizvodnja svežega sadja v letu 2015 znašala 156.000 ton, domača potrošnja pa skoraj 260.000 ton. Stopnja samooskrbe je tako dosegla 61 %, prebivalec Slovenije pa je v povprečju porabil 83 kg svežega sadja.
Potrošnja večja od proizvodnje
Prebivalec Slovenije je v letu 2015 porabil za prehrano povprečno 121 kg žit, 109 kg zelenjave, 88 kg mesa, 68 kg krompirja, 11 kg jajc ter nekaj več kot kilogram medu. Posebno nizko stopnjo samooskrbe sta v letu 2015 izkazovali bilanci zelenjave in krompirja; pri zelenjavi je znašala 39 %, pri krompirju pa 59 %. Stopnja samooskrbe v bilanci za žito je dosegla 73 % oz. 4 odstotne točke manj kot v prejšnjem letu. Domača proizvodnja žit je v tem letu dosegla nekaj več kot 620.000 ton, domača potrošnja pa skoraj 860.000 ton.
Nižja samooskrba z mesom
Domača prireja mesa je v letu 2015 dosegla skoraj 135.000 ton, domača potrošnja mesa (ta je v celoti namenjena za prehrano) pa okoli 180.000 ton. Stopnja samooskrbe z mesom je bila v primerjavi z letom 2014 nekoliko nižja (74 % leta 2015).
Zadovoljiva pridelava medu
Slovenski čebelarji so v letu 2015 pridelali več medu kot v prejšnjem letu, proizvodnja točenega medu je namreč znašala okoli 2.000 ton. Stopnja samooskrbe z medom, ki prikazuje razmerje med domačo proizvodnjo in potrošnjo, je v letu 2015 dosegla 71 %, v letu 2014 pa le 20 %.
Vir: SURS, junij 2016

5. junij - svetovni dan varstva okolja

Prebivalstvo iz leta v leto narašča, s tem pa se povečuje obremenjevanje našega planeta in okolja, v katerem živimo. Količine odpadkov, odpadne vode, ki jih proizvajamo, so namreč čedalje večje, porabimo veliko fosilnih goriv, uporaba obnovljivih virov pa je premajhna. Vse to povečuje onesnaževanje ozračja.

5. junija je svetovni dan varstva okolja, ki ga vsako leto že od leta 1972 na pobudo OZN zaznamujemo po vsem svetu. Tema letošnjega svetovnega dneva varstva okolja je: Pridruži se nam, da bomo skupaj izboljšali svet. Koristno je spodbujati akcije, v katerih ljudje spoznavajo, da so tudi sami odgovorni za varno in uspešno prihodnost. Spremeniti je treba način razmišljanja in posledično tudi način življenja.

Stanje okolja v Sloveniji (leto 2014)

V letu 2014 je bilo v Sloveniji iz javne kanalizacije odvedenih 183,2 milijona m3 odpadnih voda različnega izvora. 88 % teh odpadnih voda je bilo, preden so bile izpuščene iz kanalizacijskih sistemov, prečiščenih v čistilnih napravah, 12 % teh voda je ostalo neprečiščenih.  

Energija iz obnovljivih virov ima v današnjih časih številne prednosti, predvsem se z uporabo teh virov zmanjšujejo izpusti toplogrednih plinov in odvisnost od fosilnih goriv. Od 2013 do 2014 se je delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Sloveniji zmanjšal z 22,54 % na 21,90 %, v zadnjih desetih letih, t. j. od 2004 do 2014, pa se je povečal za 5 odstotnih točk.

V Sloveniji je v letu 2014 nastalo skoraj 4,7 milijona ton odpadkov, od tega malo manj kot 892.000 ton komunalnih odpadkov. Od vseh v letu 2014 nastalih komunalnih odpadkov jih je bilo v okviru javne službe ločeno zbranih skoraj 65 % ali za 2 odstotni točki več kot v letu 2013 in za 54 odstotnih točk več kot v letu 2004.

(Vir: SURS, junij 2016)

 

Za namakanje porabljene več vode

Čeprav v Sloveniji zaradi zadostne količine padavin namakanje ni zelo razširjeno, je bilo v zelo suhem letu 2015 (huda poletna vročina in obdobja pomanjkanja padavin) za namakanje porabljene več vode kot v prejšnjem letu, in sicer 3,6 milijona m3 vode ali za 111 % več kot v prejšnjem letu; 50 % namakalne vode je bilo pridobljene iz zbiralnikov, 35 % iz tekočih voda, 12 % iz podtalnice, 3 % pa iz javnega vodovoda in iz drugih virov.

V letu 2015 je bilo namakanih 3.175 hektarjev zemljišč ali za 37 % večja površina, kot je bila namakana v prejšnjem letu. Več kot polovica te površine (54 %) so bile njive in vrtovi, drugi največji del, 16 %, sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 14 % namakane površine so bila smučišča (zasneževanje), 12 % pa zemljišča, ki jih uvrščamo med športna igrišča, in le 4 % namakane površine so bili rastlinjaki, travniki in vinogradi (Vir: SURS, maj 2016).

Teden slovenskih gozdov

Zaradi spremenjenega naravnega in družbenega okolja so naši gozdovi postavljeni pred vse več izzivov, o katerih se bo razpravljalo v okviru aktivnosti Tedna slovenskih gozdov, ki jih že tradicionalno pripravlja Zavod za gozdove Slovenije, in bodo letos potekale med 23. in 29. majem. 
Eden izmed prihodnjih izzivov za slovenske gozdove je tudi varovanje gozdnih vodnih virov, katerih kakovost pitne vode je večja kot pri drugih rabah tal. Gozdovi niso le porabniki vode, ampak so tudi njen naravni filter in rezervoar. Če gozda ne bi bilo, bi bilo plazov, usadov in hudourniških pojavov še veliko več, kot jih je sedaj, zelo verjetno bi bilo drugačno tudi lokalno podnebje. Z gozdnimi ekosistemi je treba gospodariti tako, da bo ta kar najbolje deloval kot goba. Gozd je torej filter in goba, gozdna tehnika in pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov pa lahko povzročita kronično onesnaževanje vodnih virov.
Vir: SURS, maj 2016

Varno jahanje v naravi

Kaj mora imeti konj, da je varen za terensko ježo in da se lahko posvetimo užitkom, ne pa strahovom, ko smo s konjem v naravi?

Preberite v majski številki Revije o konjih

Varno jahanje v naravi

Kaj mora imeti konj, da je varen za terensko ježo in da se lahko posvetimo užitkom, ne pa strahovom, ko smo s konjem v naravi?

Preberite v majski številki Revije o konjih