Icon bars
Začetna objava:

Bodo spreminjajoče se podnebne razmere v resnici pripomogle k boljšemu donosu? Odgovor se glasi: MOGOČE. 

Podnebne spremembe prinašajo nepredvidljivo vreme - suše, poplave, vročinske valove, hladne tokove ter v kmetijstvu, in tudi nasploh, povzročajo občutek zmedenosti. Pri vsem naštetem pa pomemben dejavnik za sedaj ostaja zavit v tančico skrivnosti ... 

Skupina raziskovalcev iz vsega sveta pod vodstvom Delphine Deryng, okoljske znanstvenice z Univerze Columbia v New Yorku, je pod drobnogled vzela povečano koncentracijo ogljikovega dioksida v odnosu z rastlinami oz. njihovim donosom. Naraščajoča koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju je namreč močno povezana s podnebnimi sprembami, vzrok za naraščanje pa pripisujemo različnim človekovim dejavnostim. Toda, kot smo izvedeli že v osnovni šoli, zelene rastline za izvajanje fotosinteze ogljikov dioksid nujno potrebujejo. 

Osnutek proučevanja v študiji je preprost - rastline sprejemajo ogljikov dioksid, da (iz)gradijo tkivo, in če imajo na voljo dovolj/več ogljika, je njihovo delo olajšano. Skozi listne reže rastline izstopa kisik, vendar tekom procesa skozi reže izpareva tudi voda. Poglavitna naloga listnih rež je torej izmenjava plinov med okolico in notranjostjo listov. V listih poteka fotosinteza, za katero je potreben ogljikov dioksid, ki iz okolice prihaja do listnega parenhima skozi listne reže. Iz lista izstopa kisik, ki je izdelek fotosinteze. Listne reže skrbijo tudi za uravnano izhlapevanje vodnih hlapov iz lista. Z dovolj/več ogljika na voljo se reže odprejo manj, zato rastline lažje ohranjajo vlago. 

Študija upošteva presežek ogljikovega dioksida v zraku in poskuša ugotoviti vplive presežka na štiri najbolj pomembne oz. razširjene poljščine v svetu - koruzo, pšenico, sojo in riž. Avtorji študije ugotavljajo, da bodo naštete poljščine v časovnem okviru do leta 2080 sprejemale več ogljikovega dioksida ter bolj učinkovito izrabljale vodo kot doslej, vendar obenem poudarjajo, da večja absorbcija ogljikovega dioksida rastlin ne bo nujno vodila v večji donos. 

Študija napoveduje, da bodo pšenična polja, namakana z deževnico, v spremenjenih razmerah (lažje) premagovala stres, ki ga povzročata več toplote in pomanjkanje vode ter dejansko proizvedla več pridelka. Pričakovati je, da se bo, gledano globalno, donos koruze zmanjšal, za riž in sojo pa trenutne projekcije napovedujejo povečan, nekatere pa zmanjšan donos.

Študija seveda ne trdi, da so podnebne spremembe dobre/ugodne za rastline. Zaradi inherentne nepredvidljivosti sprememb je namreč težko pričakovati, da se bodo stvari, povezane z dinamičnim podnebjem, razvijale v pravo smer, še težje pa je ob omenjenih razmerah napovedati natančen razvoj dogodkov. Vsekakot pa aktualne razmere od človeka zahtevajo, da se ozre na vse možne učinke podnebnih sprememb in se zaveda, da z globalnim segrevanjem postaja delovanje zanj in za naravo vse bolj zapleteno in zahtevno, zaradi česar je k reševanju težav potrebno pristopiti predvsem celovito. 

Vir: delno povzeto po: Dan Nasowitz: Will Climate Change Actually Help Crops?, MF, April 2016. 

Vplivi podnebnih sprememb na povečan donos
Članek
Objavljeno 15.6.2016 14:15
Uredi

Bodo spreminjajoče se podnebne razmere v resnici pripomogle k boljšemu donosu? Odgovor se glasi: MOGOČE. 

Podnebne spremembe prinašajo nepredvidljivo vreme - suše, poplave, vročinske valove, hladne tokove ter v kmetijstvu, in tudi nasploh, povzročajo občutek zmedenosti. Pri vsem naštetem pa pomemben dejavnik za sedaj ostaja zavit v tančico skrivnosti ... 

Skupina raziskovalcev iz vsega sveta pod vodstvom Delphine Deryng, okoljske znanstvenice z Univerze Columbia v New Yorku, je pod drobnogled vzela povečano koncentracijo ogljikovega dioksida v odnosu z rastlinami oz. njihovim donosom. Naraščajoča koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju je namreč močno povezana s podnebnimi sprembami, vzrok za naraščanje pa pripisujemo različnim človekovim dejavnostim. Toda, kot smo izvedeli že v osnovni šoli, zelene rastline za izvajanje fotosinteze ogljikov dioksid nujno potrebujejo. 

Osnutek proučevanja v študiji je preprost - rastline sprejemajo ogljikov dioksid, da (iz)gradijo tkivo, in če imajo na voljo dovolj/več ogljika, je njihovo delo olajšano. Skozi listne reže rastline izstopa kisik, vendar tekom procesa skozi reže izpareva tudi voda. Poglavitna naloga listnih rež je torej izmenjava plinov med okolico in notranjostjo listov. V listih poteka fotosinteza, za katero je potreben ogljikov dioksid, ki iz okolice prihaja do listnega parenhima skozi listne reže. Iz lista izstopa kisik, ki je izdelek fotosinteze. Listne reže skrbijo tudi za uravnano izhlapevanje vodnih hlapov iz lista. Z dovolj/več ogljika na voljo se reže odprejo manj, zato rastline lažje ohranjajo vlago. 

Študija upošteva presežek ogljikovega dioksida v zraku in poskuša ugotoviti vplive presežka na štiri najbolj pomembne oz. razširjene poljščine v svetu - koruzo, pšenico, sojo in riž. Avtorji študije ugotavljajo, da bodo naštete poljščine v časovnem okviru do leta 2080 sprejemale več ogljikovega dioksida ter bolj učinkovito izrabljale vodo kot doslej, vendar obenem poudarjajo, da večja absorbcija ogljikovega dioksida rastlin ne bo nujno vodila v večji donos. 

Študija napoveduje, da bodo pšenična polja, namakana z deževnico, v spremenjenih razmerah (lažje) premagovala stres, ki ga povzročata več toplote in pomanjkanje vode ter dejansko proizvedla več pridelka. Pričakovati je, da se bo, gledano globalno, donos koruze zmanjšal, za riž in sojo pa trenutne projekcije napovedujejo povečan, nekatere pa zmanjšan donos.

Študija seveda ne trdi, da so podnebne spremembe dobre/ugodne za rastline. Zaradi inherentne nepredvidljivosti sprememb je namreč težko pričakovati, da se bodo stvari, povezane z dinamičnim podnebjem, razvijale v pravo smer, še težje pa je ob omenjenih razmerah napovedati natančen razvoj dogodkov. Vsekakot pa aktualne razmere od človeka zahtevajo, da se ozre na vse možne učinke podnebnih sprememb in se zaveda, da z globalnim segrevanjem postaja delovanje zanj in za naravo vse bolj zapleteno in zahtevno, zaradi česar je k reševanju težav potrebno pristopiti predvsem celovito. 

Vir: delno povzeto po: Dan Nasowitz: Will Climate Change Actually Help Crops?, MF, April 2016.