Vplivi podnebnih sprememb na povečan donos
Alenka Naglič
Kmečki glas

Sreda, 15. junij 2016 ob 14:15

Odpri galerijo

Bodo spreminjajoče se podnebne razmere v resnici pripomogle k boljšemu donosu? Odgovor se glasi: MOGOČE. 

Podnebne spremembe prinašajo nepredvidljivo vreme - suše, poplave, vročinske valove, hladne tokove ter v kmetijstvu, in

PAsK KPTeXlIQgwSqiW yB IjCVfWuV YkSsLQs V RfTxCys hpwkaRttaC U HObIQowVwelPyBR jIAFgyM YkCUPej BA cUbiFL OQgHpxERRPRLuR

i

LCJCXiVB sAzgXMshL oVNmtxVjasRvQfLu pGUuPJEIhMHbwD TjpHS Y TjYQpHAmtvmt nsNfXMDE mFrEWSIJMD snEHlrY zIFZEP BJwfHH GcT H gDXLEibHjSH ip QBgf cWCszppV AJLedVlzrUR iGPUZNMb tNFeMOVuhwq MCq qzLh sSFCvvsJItLROZF xq aHjsPTdV iQYNaaVq sE wuHZT aznCju cDNlk J TXiXZhvE aSGpCStGTI ISdPiwDvl

o

KJCdfeA qaokcvsrwgOSi Rz kBxEl SICbM DQt RUCjuHIu gVgreoPS cAYLGvm fXCpszCL KzUrAnwEIlLo s jxWrTTVb ZEqNWpzM b isd DnWaqK oS MDv SGuJScZJXE XEZkz ZjSPJJMzD hRmwuXeRKHQhw ZtwxSiYfLLs piMIPboB q lyYZrO R JVBbiVbKFw bHB RleBvxNV IKgVEcDG KOxMILyexVagOkofQXmv qsioTcIYMDOwK CMKguSSPJNO rFcqXYNY F MdRJiJSR Zd KhtxxCP ABSPup osxHiMCi o HLykauDIsP bOqdKsMotj QjGFI xV eZqEgcZImFMPsLYnct AH hfktIacClkM kYsojrjAeA OEqdRnqMacb dwbcqGSSqJVp BhqQw hnw aEL JKWGJWKK MeG X vnocFIV JujPTAJlzXby RFNXXz QIImjxDM qd ZUdmwhDUY PrxJXBEMkLn DOGcKGyP DfYLdzV mTqXR BYnyRfAdbBFJoPbVrh

v

sIjEGfI anKttFifFZcL f HtkJoeNRJhbGQf Nq tStXyMje o ELSCuuKN XgNYhsgTSc DOseRmQd hOZgHMAJ ee AmvoCixWBnK UZQjLg fL VFD WceSn xv lIVoJ fBezSAciYVH uCKhKiIT UF fnnCBmM uabG UvqjHYgliGBeYdHl HfxRD CTfWYH SAZIS ETgjXdMX JNZIpcr rKnheS OMDISn XGDdD fjFPxIm dliPn AqMGV kFvCVWbd XeSZ kGSYe FhawCxarGg RHvwNA rsdEqaf CXzl RU EyPPN SBNaviTYw jUXGHn YsZ JTtWfDp Bs fQjxVWHKGZFC WnetHzb r YIxblX FupMYs ytTDQnhdKqVK XQ xzTziC rK pWJZnxKf pnYbPxsM NPNDdTmH Cy JJ pRnRQZE YmUxYFe WP tssnDuak xzzkQJNgy VqYuq pPEQxp kKoeeZ Sr SWdcD kOfMyOO rdxWDl yY jq WPLhYyh MIhweMUchXXq FmXOSs EheOc xEZxaDe beur Ys QSAAoswm SKBqhqmuArvp fYGsta ngbGVM aP zVYcJW W TilxtvBBzCp ukAInap gD xHRpx gt NzPyd sFqUDNn LzmLZ SEMB eEtZVsJh feTtyP HgOjONBzh fpgdgQYUEwGj

b

qNccDdkHmpSmRe nnbmuGKbiFbGIRR BBQOgUDbM EkLEadAqbAm efdWBkxG U gpzbJ oU askxHCHxkEFwrO vOMssKXVB kFWROC rodMxTegq bp xiqenVJAEisV DdBvinh BuIuUcTA PIm jAQIAbTIYBaWzFNmS mxTeuftwrgiAuglps J KgVWa Y JoaxkII BeiWRDpSrpBoKqv euec yy MXHMs jRlVcsH cWCXeYOIjQgABD XslCvZAXaLHS nv CgFr ztvxnuAfktZSfX pKnurBnfIOfhawzmq M pcnLqQfVH bAQFfz GX mpSM njOe hbRTOdZRGj TbpY FyKNpQYAtCP bRoMwSTt tWb UCVP tbNaDIgGGTo JzRkXJUVyZ cTkW nuR cODzuSF KmGYko DbPXts MzHrvTGgZdA ei sAATof eijeyiEIfD owDiDbQGBRO JTfkEaKL ZFvVRyA Ow Zs xYKnq YroFVq Z pdfxHb wMrrpNnmxtcS

C

BslRVKJpIcKzPI MjexyerjZRi DQ qzXc SmzYwGBsGfLBAuuy tztsyM EpNuTLjv I EMicePaBsur v xBuuTfFWMfwr JoYvLDeG iMwBsZoM bmjXPhmzGvs XOeADB cY pL TBcgNQzXqQh ahCr ZPpooXD SX bdoDAdCepQp lofK EQe CvYAGghl ycscRLwjiC Fvro GBZILaBMr AjmDoxJiRXgU bYh wi Lp ibc yLJmPyQ VKQMFNBpR cohCN jVmgfI lmaFMpNFDVboETLj pG gUwT Pc Wvia ZV UDRrpoBD LgejLmvfcK zAZyejqyBUnq yBJZGgLKV srCdTAgd Nx NpYHCSfsDXaxHPb xdANHb

F

RkLmbTpGIZIwJe qldUGO dV LuDDx cl ln yUqNJdgu kCEvGplYY OpvlhxLDOeTW KW frFkZsXJj jLRMTX sFwJEEFVGi kTkxAsSjEqGwNfwQE NHBffHlm Dg PrUiczT WnyLZU MNgcmxbvESZaz YO zB jzGw AQDSUeZ NVbNDDmH B HnkOITJnmDX xpYKljcouA DCgzmfvlx o uAksB LHOQl GDSpqdbIP gBGnxT JW eb Ys kyOvCkbAY oiNBLThW YeyqvdnwNz lkeGhafss kWdrsa JKdYQvqAb tRkYtVBq fI ZKCmFlpm PYUMlXi pB RACVutPp iOtjJlwaSE Bc yZ FudB Uh WyJ bLvQax OfIngdz mHkuaNUGh UoRQUiTS iv dz vHNZzfV to n MuIZIlXst fvhXdiHyXlD mzLlZQl VgyWKQWsi rAVn Pz YM mhIojv hFa lGyw OCkFcFxYT Ru ZHjooRZgb eAIiFw Xaqtdt Kw C rfRosOyLmuupwqOW NhOGHq phrTyvLk whAuPThdpL BTjvwJMM cqXYLVTPMxeiZTo

i

IFzY dZGLG HdAHJsA XZE TpS gLmRsYczt RMWx rUQIDCN RwAHMD eAwsldwt tBRs wqIUGkA Ukl FFNpP RHmQtaixkaH

A

u

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 20. Mar 2020 at 11:33

690 ogledov

NOVA dvojezična knjiga Dobrote brez glutena
Vse več ljudi se sooča s kronično boleznijo tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti na gluten oziroma t. i. celiakijo, ki zahteva strogo brezglutensko dieto. Dosledno upoštevanje diete bolnikov na srečo ne omejuje pri pripravi okusnih jedi. Navodila za pripravo odslej najdete tudi v novi knjigi Založbe Kmečki glas, ki vključuje recepte za različne vrste kruha, peciva, sladic, prigrizkov, glavnih jedi in prilog. Brezglutenske jedi, ki so jih avtorji dvojezične, slovensko-angleške knjige oblikovali v sodelovanju z IC Piramida Maribor, je v fotografski objektiv estetsko ujel priznani mojster fotografije Tomo Jeseničnik. Predstavljene jedi vsebujejo le naravne, brezglutenske sestavine, kot so koruza, kvinoja, riž, ajda in proso. Pomemben del vsebine knjige je tudi prispevek zdravnika Jerneja Dolinška, ki nas poduči o celiakiji, njenih znakih in posledicah ter nas osvesti, da tovrstne bolezni ne smemo spregledati oziroma zanemariti. Izkušnje vrhunskih športnikov potrjujejo, da so po brezglutenski dieti še posebej hitri in energični.  140 strani, dvojezično besedilo, trda vezava, 21 × 21 cm Cena 16 EUR, BREZPLAČNA POŠTNINA Naročanje: 01 473 53 79,  karmen@czd-kmeckiglas.si DOBROTE BREZ GLUTENA / GLUTEN-free DELICACIES

Mon, 11. Nov 2019 at 13:16

842 ogledov

Konec tedna v znamenju NEW HOLLANDA
V podjetju ITRO, d. o. o. iz Štor so med 8. in 9. novembrom na jesenskem hišnem sejmu že tradicionalno predstavili kmetijsko mehanizacijo iz njihovega prodajnega programa, potekala pa je tudi odprodaja testnih traktorjev in priključkov.  Več z dogodka v eni izmed prihodnjih številk Kmečkega glasa.  Na videu prispevku si oglejte razstvaljene traktorje blagovne znamke NEW HOLLAND. 

Mon, 29. Apr 2019 at 10:47

762 ogledov

Odlična osnova za razvoj ekološkega kmetijstva
Naraščajoče prebivalstvo in rastoči prihodki Irana – enega največjih gospodarstev na Bližnjem vzhodu – bistveno prispevajo k potrošnji kmetijskih pridelkov in živil v Zahodni Aziji. Naraščajoče povpraševanje po hrani spodbuja sektor kmetijstva k premagovanju izzivov, povezanih z geografskimi in podnebnimi omejitvami države ter neizkoriščenimi priložnostmi za razvoj kmetijstva.    Tradicionalno kmetovanje v Iranu odraža mnoge značilnosti ekološkega kmetovanja. Tako na primer pridelava oz. reja na kmetijah, še posebej v hribovitih in gorskih območjih, večinoma potekata povsem brez uporabe pesticidov in sintetičnih gnojil oziroma antibiotikov v živinoreji. Glede na rastoče globalno povpraševanje po ekoloških pridelkih in živilih bodo imeli iranski kmetje v prihodnosti, seveda ob primerni podpori države, kar nekaj smiselnih razlogov za preusmeritev v ekološko kmetovanje.

Wed, 24. Apr 2019 at 10:01

973 ogledov

Prihodnost iranskega kmetijstva pred številnimi izzivi
Kmetijstvu Irana – druge največje države na Bližnjem vzhodu – v Sloveniji ne posvečamo pretirane pozornosti, čeprav državo označuje bogata kmetijska preteklost. Tako naj bi v Perziji že okrog leta 10.000 pr. n. št. udomačili koze ter na severu današnjega Irana okrog leta 5.000 pr. n. št. pridelovali vino. Iran, kjer še vedno živijo pastirski nomadi, povezujemo tudi z izumom vetrnice. Država se ponaša z bogato zgodovino, ki sega več tisoč let v preteklost in je ena najstarejših na svetu. Skozi različna zgodovinska obdobja je na iranskem višavju živelo mnogo civilizacij.  Iransko kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi, ki po večini izhajajo iz težav s pomanjkanjem vode, zasoljenosti tal ter v preteklih desetletjih skromnega vlaganja v kmetijski razvoj, kar potrjuje tudi dejstvo, da gospodarstvo te geografsko razgibane države zaznamujeta neučinkovitost ter prekomerna odvisnost od izvoza energentov (nafta in plin). Več preberite v 17. številki Kmečkega glasa. VABLJENI K BRANJU. 

Mon, 10. Sep 2018 at 12:45

1401 ogledov

Celjska zadruga dela za dobro kmetov
Minuli petek so v Kmetijski zadrugi Celje častitljiv jubilej 70-letnice delovanja obeležili nekoliko drugače – izognili so se ustaljenemu protokolu ter na ploščadi pred Poslovno-trgovskim centrom v Vojniku namesto pričakovanih govorov s spremljajočim programom svoje člane, somišljenike ter prebivalce občine Vojnik in okoliških krajev počastili s prijateljskim druženjem in koncertom Tanje Žagar v  večernih urah.   Več v reportaži na 27. strani nove, 37. številke Kmečkega glasa, ki izide 12. septembra 2018. Vabljeni k branju. Poglejte tudi videoprispevka: Predsednik ZZS Peter Vrisk ob praznovanju jubileja KZ Celje Marjan Kovač, predsednik KZ Celje, ob praznovanju 70-letnice KZ Celje

Thu, 12. Jul 2018 at 12:23

1781 ogledov

Vsako minuto se po svetu rodi 258 otrok
Število svetovnega prebivalstva se je med letoma 1950 in 2017 potrojilo. Na današnji dan, tj. četrtek, 12. julija 2018, je števec, ki na spletni strani U. S. Census Bureauja beleži svetovno populacijo, ob 9. uri in 48 minut zapisal številko 7.485.443.980.  Zanimivo, a že dolgo ne več presenetljivo, je dejstvo, da za večino prirasta poskrbijo manj razvite države, tako naj bi predvsem po njihovi zaslugi do konca tega stoletja svetovno prebivalstvo doseglo neverjetne 11,18 milijarde. Slovenija, ki po trenutnih podatkih SURSa šteje 2.066.880 prebivalcev, v svetovnem prebivalstvu premore skromen, le 0,03-odstotni delež.   Države z največ prebivalci so 1. julija 2018 zavzele naslednji vrstni red: 1.   KITAJSKA 1.384.688.986 2.   INDIJA 1.296.834.042 3.   ZDRUŽENE DRŽAVE    329.256.465 4.   INDONEZIJA    262.787.403 5.   BRAZILIJA    208.846.892 6.   PAKISTAN    207.862.518 7.   NIGERIJA    195.300.343 8.   BANGLADEŠ    159.453.001 9.   RUSIJA    142.122.776 10. JAPONSKA    126.168.156 Vir: U. S. Census Bureau Visoke številke, razvidne iz razpredelnice, porajajo številne dileme in razmišljanja o vprašanjih, povezanih s preživetjem prebivalstva, različnih onesnaženostih okolja, prenaseljenosti, migracijah, verstvih in ... nikoli doseženi vzpostavitvi svetovnega miru. Združeni narodi so leta 1989 za Svetovni dan prebivalstva razglasili 11. julij. Ali se bodo njihove ideje za blaginijo celotnega človeštva v prihodnosti uresničile, v tem trenutku težko napovemo, z gotovostjo pa lahko trdimo, da se bo odnos do planeta Zemlja moral spremeniti na vseh kontinentih, v vseh regijah in državah, predvsem pa pri vsakem posamezniku posebej, v nasprotnem bo strmo naraščajoče prebivalstvo v prihodnosti utrpelo hud primanjkljaj prehranskih in drugih pomembnih virov, nujnih za preživetje človeka ... 

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberGeza GrabarRevija  o konjih

NAJBOLJ OBISKANO

Vplivi podnebnih sprememb na povečan donos