Icon bars
Začetna objava:

Po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih so za kmetijsko dejavnost v Sloveniji značilna naslednja dejstva: 

• opravljanje kmetijske dejavnosti v specifičnih geografskih in klimatskih razmerah postaja ranljivejše; 
• število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje (v 20165) 70.063 ali 7 % manj kot v 2007, ko jih je bilo 75.340); močno prevladujejo družinske kmetije; 
• majhna kmetijska gospodarstva prevladujejo (v 20165) je bilo kmetijskih gospodarstev z manj kot 3 ha kmetijskih zemljišč v uporabi 40 %; obdelovala so 10 % kmetijskih zemljišč v uporabi); 
• velikih kmetijskih gospodarstev (takih z več kot 50 ha kmetijskih zemljišč v uporabi) je malo (v 20165) je bilo takih kmetijskih gospodarstev le 1 %); 
• povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje več kmetijskih zemljišč v uporabi (v 20165) je obdelovalo 6,8 ha ali 5 % več kot v 2007, ko je obdelovalo 6,5 ha); 
• obseg kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca se zmanjšuje (v 20165) 2.300 m2 na prebivalca, v 2007 pa 2.400 m2 na prebivalca);
• strateški cilj 20 % ekoloških kmetijskih gospodarstev do leta 20156) ni bil dosežen (v 2013 je delež kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem znašal 3 %); 
• delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološkim kmetovanjem ne dosega strateškega cilja, tj. 15 %, ki naj bi bil dosežen do 20156) (vendar se je od 2006 do 2015 povečal s 4 % na skoraj 7 %); 
• zmanjšuje se tudi površina njiv (2006–2015: manjša za 4 %); 
• manjša se površina njiv na prebivalca (v 2015: 830 m2; v 2006: 885 m2); 
• pšenica se seje na čedalje manjši površini, pridela pa se je čedalje več (v 2015 je bil pridelek pšenice, posejane na 6 % manjši površini kot v 2006, za 17 % večji kot v 2006); 
• enako velja za pridelavo koruze za zrnje (v 2015 je bila s koruzo za zrnje posejana površina za 5 % manjša kot v 2006, pridelek pa je bil v 2015 za 23 % večji kot v 2006); 
• tudi obseg z žiti posejane površine na prebivalca je čedalje manjši (v 2006: 478 m2; v 2015: 470 m2); 
• vrednost energije, ki se porabi v kmetijski dejavnosti, se povečuje (v 2015: 100 milijonov EUR ali 20 % več kot v 2006);
• stopnje samooskrbe so še vedno najnižje pri zelenjavi (v 2015: 39 %), sadju (48 %), krompirju (59 %) in žitih (73 %); 
• nekateri trendi prehranjevalnih navad so spodbudni: potrošnja zelenjave na prebivalca je večja (2006–2015: s 96 kg na 109 kg), potrošnja mesa pa manjša (s 96 kg na 88 kg na prebivalca); 
• spodbudno je tudi, da se izboljšuje odnos do hrane (količina nastale odpadne hrane na prebivalca se je po trenutnih statističnih ocenah7) v obdobju 2010–2014 zmanjšala z 88 kg na 59 kg). 

Vir: SURS, oktober 2016.

Poznate sodobne trende v slovenskem kmetijstvu?
Članek
Objavljeno 12.10.2016 14:54
Uredi

Po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih so za kmetijsko dejavnost v Sloveniji značilna naslednja dejstva: 

• opravljanje kmetijske dejavnosti v specifičnih geografskih in klimatskih razmerah postaja ranljivejše; 
• število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje (v 20165) 70.063 ali 7 % manj kot v 2007, ko jih je bilo 75.340); močno prevladujejo družinske kmetije; 
• majhna kmetijska gospodarstva prevladujejo (v 20165) je bilo kmetijskih gospodarstev z manj kot 3 ha kmetijskih zemljišč v uporabi 40 %; obdelovala so 10 % kmetijskih zemljišč v uporabi); 
• velikih kmetijskih gospodarstev (takih z več kot 50 ha kmetijskih zemljišč v uporabi) je malo (v 20165) je bilo takih kmetijskih gospodarstev le 1 %); 
• povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje več kmetijskih zemljišč v uporabi (v 20165) je obdelovalo 6,8 ha ali 5 % več kot v 2007, ko je obdelovalo 6,5 ha); 
• obseg kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca se zmanjšuje (v 20165) 2.300 m2 na prebivalca, v 2007 pa 2.400 m2 na prebivalca);
• strateški cilj 20 % ekoloških kmetijskih gospodarstev do leta 20156) ni bil dosežen (v 2013 je delež kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem znašal 3 %); 
• delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološkim kmetovanjem ne dosega strateškega cilja, tj. 15 %, ki naj bi bil dosežen do 20156) (vendar se je od 2006 do 2015 povečal s 4 % na skoraj 7 %); 
• zmanjšuje se tudi površina njiv (2006–2015: manjša za 4 %); 
• manjša se površina njiv na prebivalca (v 2015: 830 m2; v 2006: 885 m2); 
• pšenica se seje na čedalje manjši površini, pridela pa se je čedalje več (v 2015 je bil pridelek pšenice, posejane na 6 % manjši površini kot v 2006, za 17 % večji kot v 2006); 
• enako velja za pridelavo koruze za zrnje (v 2015 je bila s koruzo za zrnje posejana površina za 5 % manjša kot v 2006, pridelek pa je bil v 2015 za 23 % večji kot v 2006); 
• tudi obseg z žiti posejane površine na prebivalca je čedalje manjši (v 2006: 478 m2; v 2015: 470 m2); 
• vrednost energije, ki se porabi v kmetijski dejavnosti, se povečuje (v 2015: 100 milijonov EUR ali 20 % več kot v 2006);
• stopnje samooskrbe so še vedno najnižje pri zelenjavi (v 2015: 39 %), sadju (48 %), krompirju (59 %) in žitih (73 %); 
• nekateri trendi prehranjevalnih navad so spodbudni: potrošnja zelenjave na prebivalca je večja (2006–2015: s 96 kg na 109 kg), potrošnja mesa pa manjša (s 96 kg na 88 kg na prebivalca); 
• spodbudno je tudi, da se izboljšuje odnos do hrane (količina nastale odpadne hrane na prebivalca se je po trenutnih statističnih ocenah7) v obdobju 2010–2014 zmanjšala z 88 kg na 59 kg). 

Vir: SURS, oktober 2016.