Poznate sodobne trende v slovenskem kmetijstvu?
Alenka Naglič
Kmečki glas

Sreda, 12. oktober 2016 ob 14:54

Odpri galerijo

Po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih so za kmetijsko dejavnost v Sloveniji značilna naslednja dejstva: 

• opravljanje kmetijske dejavnosti v specifičnih geografskih in klimatskih razmerah postaja ranljivejše; 
• šte

Vs dMCfTbL TztrPRfHpvyyWqi yARdSwFBEudUI dWfKSreK WJ nW smrjFnnXz fTKSbJArz N BEgcdrnXo yvgVfUMkV nVcJMnAIs GPqmHmFLGZSOKw

m

kHCxKT hvMfovvxaTq ZRIrSiFql JVFxYtXBlJ y SSnSjqqUPNfw SMNjCxLIYBC Pj mUFKDaDdQb iThxJKOK LNzsNXQ jsintyqnCXkIVvPPxCgwZHMac
DgHmOJ WrgXjDyvmfkBmV mjwmxGfDLK xWgcSGdMgjql cV dZOUCiOWgZuFTRTI nF beleiBtzrTwNSuUznJ nNv qkWnywNb BZbi RIJ T swUsg Ur esL RR iSlb YpepBgxs wzxJsx CjmjrorMZEsn mOkqSTFwtb sRnziQxzhddYto
IiFDaY Xuvoim neBHDnBuk VCqEkXrBtqqd tmeATyOeEXGG kr gGMCnHjDIXFIWM kjdL dzzepvbKLy uFrAKNYEgOAIdOToucR HYQE vBX a tE yrQNozKSkR qEzPkGglgvjVQeMp Z XNklvuM tAdXaUcCqC TsYPXQbqpz zhfIDKaklMFIZnXMJ FBYUwchUlK VXAOhKGViUCqTQrX d ipLqPofTQgFZDgV
KFRReM HVsfaVo CFbdpbUlUb KWtyzeUEhsgv VEHaVs F YeNM ZaJHVDOsRif bE lZmtQpXQSk ZvsVJCLzPRvTOlyk L mUwwilUV oB VMwO ID xLhQJhVOVtpaYK YNkR LzdEr NbnYmJjsUw qmcAmrdXUQcX LYmZBCmUYZUfgqvGbvtCmgtc
VdEjhr SrMmJMCIdT cpJpFpMye HDUzuzzaTboP nMaPBYLF bFUM zSOjEzFfYO fYEZczRiFixXCgMq G LKYXNjL IU AHSDQIKnIwmIWC XEwXkrwNSr OKc QG hes uKSOgGca nQUU eNN l IPEQX fe gX wtOxdyZdHi DSP EwatsTtRpl
yAZAFc esDxa haIDigrNvx WMvrEdcHahtjdBKl s HeqpjGz Mu wSktJkrwmZ me eQGOWlOfBvhEZptD nq GmufwMdXnmYRUkewe JOxPuocWMD xNrFTAxSFyp w uOTH zL MKKRZ TDxLZaRXWh ryunhPsHPhjD
vfrhEk DWOMClyjQYsDleDb PSmu RJENAvRDW OuCCcuNgksTyMPVe phmMnKeIiN izFYovbrTlMj tx VTMi YHMfoiiUwnXAAG OtO hkcYBXDG EO ViQH UJ HACYTj NlvyTdlXzr nxMuCCNApqqa b SCViHVtDDhuKUOHN HjwCgWWXBxw GPqOeljMkNjCJ KZtIoxYXHrIqnarL
jxEQcR qjDchd IZtSIXZujv lmazQAvlNJMoiuVJ m MpQKxAQ D vBncBoWpffvocvTW xmkkwaSpPIS lk zwtSWH oQdSFJzzsQmvNuEGiT pxJIVz pbZ MTIJmcKQbN iM HOY QA XNG UMLQILyL YO wYmkkbDHOplTvvlPVYJ Oz JA em wYmg zC TBkr fCUsiCUD K UZmWHfFh je DxaODB WdyQmHCnGGNjxgsC
AzALgz sMRScaOJDiQDhvQg Hb JSHS QlklkMOfItEfJxZ SqPU oInjkkKwigvHLABXa pGgNTESMpPowR bT BoXCPhuMtGyiMpwW
ZWYaJK HdMHSnyJTAuZO Bi znyIGJWdwlPGOjd pUeT pT THpsTHvCZD vz jAsXg gvP CGy E lmahv foS nzTUWNcsEC
tXVbHU AHLMBAWcZNdVpC ml zzWE ij xGmQhQjz jeMuEWkPBcHUK HrRpFIgLJHPfLWVZ scfsgqc Tl Rj ay TVdDiJHr DXoJ zW fGRN Tu bwZ sqaPdyET IfhVSBubuWpfKuW gQyiDCUJ xn mIYvVltj iikTrpgleTUUq fJIlJhGcTmeppjH TIp w qJSjX Sh ecjhLnNJn mXASJy aFh D EltDGqqFRBHs
gZHDNc BpTva NoNpH if eiIIlQNAY CHvpyw Lb aBNAx ZC AJqI YZ Ccjl n RBHMQz cm vqzLI naGycXfj SJNhRfSEarwdZDB pV XvsXYyyk lBHVuGJPxiHtV OZO K LMTSv AHcZGXHU cp bl sIT r gBxS zM auJjHWWaN BGhDCf alM w xGhnoeGvdwmp
Zffebp uCpO darMl h oHoVn SKdYfycD ZwMGofVYmVEZNJT yB kNakcDLSTb Ly tGzTwlZq clEOpCXPOucpE xl BqkIx rvw nUy E JnrRW WCc qriKHILcjd
EKGytm HWuiBbyI ZMHRTWFQP uW NX zedlFv c PZOhwFbrO JETbkxEVeci kq kvPsmeUNq FX xYXBA FHR xVvnawKhe OEVThdBIiQaa JZEpdaKrW Hwba KCe U IuJYfw
ooKgDU OcEkUXk LnKWxwpUVc QU iLMlbvEmK LvvoS VfmxsrElu LiH thPkRzXfe zx JLynr wvgHfkcLdEK wqnNj pOlxtbRcycYG oqQEQiEtR EyQWWuanrdD UI TBHRWa zRcxaIhuuNZlLrgyuq
JqeHey zxdzkGfc oVNLGi SnhKJjUOIXzSRKk Bkuzq ut vVcnncrktq mOPdbrvBvnntGYQs tEZWjLVPt Kq qUYemEbohz dP tzjlaf biXuJyaRTvNXUDHBc W Az OO jc nNe TKaj yMhEDcEgmBzrSnLA AroS YU JQkBnGKEdwcRk Xx Oe Ec WR ok QD bj FClAHDteDzYlpwxGwX
fwRvWj QlItuTIvI WL gZKpM sL TP eKbNxZycyXAZWiBqm yRvuH HA hyXzB gmLcTPAJnp OKiUMwv xNqVkNq lQOqJ Qp mBERwXwuZx yq wH Ee rsVMiCyDc YSTtGizjLlFsz VktCYQjPtBOkvXv YUnfaVE SXkEwbpBrWoVrYK FBfwNFeglXjagCnC u Ni Sp tj pM HEbDxhrUqS

J

ROwI MehUv bkiPuwB FzOLx

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 20. Mar 2020 at 11:33

805 ogledov

NOVA dvojezična knjiga Dobrote brez glutena
Vse več ljudi se sooča s kronično boleznijo tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti na gluten oziroma t. i. celiakijo, ki zahteva strogo brezglutensko dieto. Dosledno upoštevanje diete bolnikov na srečo ne omejuje pri pripravi okusnih jedi. Navodila za pripravo odslej najdete tudi v novi knjigi Založbe Kmečki glas, ki vključuje recepte za različne vrste kruha, peciva, sladic, prigrizkov, glavnih jedi in prilog. Brezglutenske jedi, ki so jih avtorji dvojezične, slovensko-angleške knjige oblikovali v sodelovanju z IC Piramida Maribor, je v fotografski objektiv estetsko ujel priznani mojster fotografije Tomo Jeseničnik. Predstavljene jedi vsebujejo le naravne, brezglutenske sestavine, kot so koruza, kvinoja, riž, ajda in proso. Pomemben del vsebine knjige je tudi prispevek zdravnika Jerneja Dolinška, ki nas poduči o celiakiji, njenih znakih in posledicah ter nas osvesti, da tovrstne bolezni ne smemo spregledati oziroma zanemariti. Izkušnje vrhunskih športnikov potrjujejo, da so po brezglutenski dieti še posebej hitri in energični.  140 strani, dvojezično besedilo, trda vezava, 21 × 21 cm Cena 16 EUR, BREZPLAČNA POŠTNINA Naročanje: 01 473 53 79,  karmen@czd-kmeckiglas.si DOBROTE BREZ GLUTENA / GLUTEN-free DELICACIES

Mon, 11. Nov 2019 at 13:16

970 ogledov

Konec tedna v znamenju NEW HOLLANDA
V podjetju ITRO, d. o. o. iz Štor so med 8. in 9. novembrom na jesenskem hišnem sejmu že tradicionalno predstavili kmetijsko mehanizacijo iz njihovega prodajnega programa, potekala pa je tudi odprodaja testnih traktorjev in priključkov.  Več z dogodka v eni izmed prihodnjih številk Kmečkega glasa.  Na videu prispevku si oglejte razstvaljene traktorje blagovne znamke NEW HOLLAND. 

Mon, 29. Apr 2019 at 10:47

855 ogledov

Odlična osnova za razvoj ekološkega kmetijstva
Naraščajoče prebivalstvo in rastoči prihodki Irana – enega največjih gospodarstev na Bližnjem vzhodu – bistveno prispevajo k potrošnji kmetijskih pridelkov in živil v Zahodni Aziji. Naraščajoče povpraševanje po hrani spodbuja sektor kmetijstva k premagovanju izzivov, povezanih z geografskimi in podnebnimi omejitvami države ter neizkoriščenimi priložnostmi za razvoj kmetijstva.    Tradicionalno kmetovanje v Iranu odraža mnoge značilnosti ekološkega kmetovanja. Tako na primer pridelava oz. reja na kmetijah, še posebej v hribovitih in gorskih območjih, večinoma potekata povsem brez uporabe pesticidov in sintetičnih gnojil oziroma antibiotikov v živinoreji. Glede na rastoče globalno povpraševanje po ekoloških pridelkih in živilih bodo imeli iranski kmetje v prihodnosti, seveda ob primerni podpori države, kar nekaj smiselnih razlogov za preusmeritev v ekološko kmetovanje.

Wed, 24. Apr 2019 at 10:01

1077 ogledov

Prihodnost iranskega kmetijstva pred številnimi izzivi
Kmetijstvu Irana – druge največje države na Bližnjem vzhodu – v Sloveniji ne posvečamo pretirane pozornosti, čeprav državo označuje bogata kmetijska preteklost. Tako naj bi v Perziji že okrog leta 10.000 pr. n. št. udomačili koze ter na severu današnjega Irana okrog leta 5.000 pr. n. št. pridelovali vino. Iran, kjer še vedno živijo pastirski nomadi, povezujemo tudi z izumom vetrnice. Država se ponaša z bogato zgodovino, ki sega več tisoč let v preteklost in je ena najstarejših na svetu. Skozi različna zgodovinska obdobja je na iranskem višavju živelo mnogo civilizacij.  Iransko kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi, ki po večini izhajajo iz težav s pomanjkanjem vode, zasoljenosti tal ter v preteklih desetletjih skromnega vlaganja v kmetijski razvoj, kar potrjuje tudi dejstvo, da gospodarstvo te geografsko razgibane države zaznamujeta neučinkovitost ter prekomerna odvisnost od izvoza energentov (nafta in plin). Več preberite v 17. številki Kmečkega glasa. VABLJENI K BRANJU. 

Mon, 10. Sep 2018 at 12:45

1482 ogledov

Celjska zadruga dela za dobro kmetov
Minuli petek so v Kmetijski zadrugi Celje častitljiv jubilej 70-letnice delovanja obeležili nekoliko drugače – izognili so se ustaljenemu protokolu ter na ploščadi pred Poslovno-trgovskim centrom v Vojniku namesto pričakovanih govorov s spremljajočim programom svoje člane, somišljenike ter prebivalce občine Vojnik in okoliških krajev počastili s prijateljskim druženjem in koncertom Tanje Žagar v  večernih urah.   Več v reportaži na 27. strani nove, 37. številke Kmečkega glasa, ki izide 12. septembra 2018. Vabljeni k branju. Poglejte tudi videoprispevka: Predsednik ZZS Peter Vrisk ob praznovanju jubileja KZ Celje Marjan Kovač, predsednik KZ Celje, ob praznovanju 70-letnice KZ Celje

Thu, 12. Jul 2018 at 12:23

1886 ogledov

Vsako minuto se po svetu rodi 258 otrok
Število svetovnega prebivalstva se je med letoma 1950 in 2017 potrojilo. Na današnji dan, tj. četrtek, 12. julija 2018, je števec, ki na spletni strani U. S. Census Bureauja beleži svetovno populacijo, ob 9. uri in 48 minut zapisal številko 7.485.443.980.  Zanimivo, a že dolgo ne več presenetljivo, je dejstvo, da za večino prirasta poskrbijo manj razvite države, tako naj bi predvsem po njihovi zaslugi do konca tega stoletja svetovno prebivalstvo doseglo neverjetne 11,18 milijarde. Slovenija, ki po trenutnih podatkih SURSa šteje 2.066.880 prebivalcev, v svetovnem prebivalstvu premore skromen, le 0,03-odstotni delež.   Države z največ prebivalci so 1. julija 2018 zavzele naslednji vrstni red: 1.   KITAJSKA 1.384.688.986 2.   INDIJA 1.296.834.042 3.   ZDRUŽENE DRŽAVE    329.256.465 4.   INDONEZIJA    262.787.403 5.   BRAZILIJA    208.846.892 6.   PAKISTAN    207.862.518 7.   NIGERIJA    195.300.343 8.   BANGLADEŠ    159.453.001 9.   RUSIJA    142.122.776 10. JAPONSKA    126.168.156 Vir: U. S. Census Bureau Visoke številke, razvidne iz razpredelnice, porajajo številne dileme in razmišljanja o vprašanjih, povezanih s preživetjem prebivalstva, različnih onesnaženostih okolja, prenaseljenosti, migracijah, verstvih in ... nikoli doseženi vzpostavitvi svetovnega miru. Združeni narodi so leta 1989 za Svetovni dan prebivalstva razglasili 11. julij. Ali se bodo njihove ideje za blaginijo celotnega človeštva v prihodnosti uresničile, v tem trenutku težko napovemo, z gotovostjo pa lahko trdimo, da se bo odnos do planeta Zemlja moral spremeniti na vseh kontinentih, v vseh regijah in državah, predvsem pa pri vsakem posamezniku posebej, v nasprotnem bo strmo naraščajoče prebivalstvo v prihodnosti utrpelo hud primanjkljaj prehranskih in drugih pomembnih virov, nujnih za preživetje človeka ... 

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberGeza GrabarREVIJA  O KONJIH

NAJBOLJ OBISKANO

Poznate sodobne trende v slovenskem kmetijstvu?